V primerjavi s predepidemičnim obdobjem najbolj izstopajo državna poraba in plače v javnem sektorju.

Galerija
K statističnemu gospodarskemu okrevanju so opazno pripomogli še vedno prisotna epidemija in z njo povezani stroški. Foto Matej Povše
V nadaljevanju preberite:
V prvem polletju letos je bil slovenski BDP nominalno, a z izločenimi vplivi sezone in koledarja, okoli 4,9 odstotka višji kot v prvem polletju 2019, torej pred izbruhom epidemije. Tudi realno, tako statistični urad, je bil v drugem četrtletju slovenski BDP nekoliko višji kot v istem obdobju pred epidemijo. Toda kako dober je ta podatek in kdo je Slovenijo statistično privlekel z območja epidemije? Koliko je rast posledica državne porabe financirane z zadolževanjem in kako je bil ta denar porabljen?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji