Poraba gospodinjstev pospešila gospodarsko rast

Slovenski BDP je konec drugega četrtletja letos realno le še za 0,2 odstotka zaostajal za predkrizno ravnijo s konca 2019. K temu sta najbolj prispevala velika rast zasebne potrošnje v letošnjem drugem trimesečju in pa najnovejša revizija lanskega gospodarskega padca, ki je po novih podatkih statističnega urada (Surs) znašal »le« 4,2, in ne 5,5 odstotka.

Gospodarstvo letos nadaljuje živahno okrevanje in rast v primerjavi z lansko epidemično prvo polovico leta, ki jo je zaznamoval globok padec ob zaprtju države. Po tem, ko je bil BDP že v prvem četrtletju za 1,5 odstotka višji kot četrtletje poprej, se je v drugem četrtletju dinamika okrepila, četrtletni prirastek pa je po podatkih Sursa znašal 1,9 odstotka.

Še izrazitejšo rast, tudi zaradi nizke lanske osnove, sicer pokažejo medletne primerjave, po katerih je bil BDP v drugem četrtletju za 16,4, po desezoniranih podatkih pa za 15,7 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Še posebej izstopa poraba gospodinjstev, ki se je medletno povečala kar za 18,8 odstotka. Izrazito višji so bili izdatki gospodinjstev za nakupe vseh vrst blaga in storitev. Ob tem se je izvoz medletno povečal za dobrih 30, uvoz pa za skoraj 35 odstotkov.



Slovenija se po dinamiki okrevanja za zdaj uvršča nad povprečje evrskega območja, po mnenju glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca je razumno pričakovati, da smo že v juliju presegli predkrizno raven BDP s konca 2019. Da se je v Sloveniji gospodarska aktivnost zelo približala predkrizni ravni, ugotavljajo tudi v Banki Slovenije, kjer pričakujejo visoko gospodarsko rast tudi v tretjem četrtletju, opozarjajo pa na epidemiološka tveganja, ki lahko prizadenejo nekatere storitve.

Umar: Okrevajo tudi storitve

Gibanja odražajo izboljševanje epidemičnih razmer in postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov, hkrati pa tudi prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram, so nove podatke Sursa pospremili na Umarju. V dejavnostih, vezanih na mednarodno menjavo (promet in izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti), se je nadaljevalo okrevanje, ki se je začelo že sredi lanskega leta. Pri izvozu in uvozu blaga so bile že presežene ravni aktivnosti pred epidemijo.

Z nadaljnjim sproščanjem omejitvenih ukrepov so poleg trgovine, kjer so bili prihodki medletno višji že v prvem četrtletju, začele opazno okrevati tudi razvedrilne, športne, rekreacijske in osebne storitve ter gostinstvo, ki še vedno zaostajajo za ravnijo pred epidemijo, še ugotavljajo na Umarju, kjer bodo podatke Sursa uporabili pri pripravi jesenske napovedi. Nared bo v drugi polovici septembra in bo vladi služila kot makroekonomska podlaga za pripravo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti.

Ivanc: Preseneča krčenje v gradbeništvu

Kar zadeva posamezne komponente BDP, Ivanca negativno preseneča krčenje dodane vrednosti v gradbeništvu že drugo zaporedno leto. »Menimo, da se bo aktualna dinamika v gradbeništvu bolj odrazila v drugi polovici 2021, ne moremo izključiti tudi pozitivne revizije v naslednjih četrtletjih, ki bi pokazala, da ta sektor padca dodane vrednosti sploh ni zabeležil.«

Rast izvoza blaga je bila sicer pozitivna še četrto zaporedno četrtletje (za odstotek), »vendar je bila nižja od naših pričakovanj. To po naši oceni izvira tudi iz pomanjkanja nekaterih surovin in polproizvodov v proizvodnih procesih in njihovih daljših rokih dobave.« Sogovornik še opozarja, da so se bruto investicije v osnovna sredstva po močni rasti v prvem četrtletju (za 7,6 odstotka), nepričakovano skrčile (za 1,9 odstotka), kar je bila posledica slabšega vremena in poslovnih odločitev podjetij o zamiku investicij v lanskem letu. Na drugi strani so se investicije v drugo opremo in stroje povečale za 5,6 odstotka in se krepijo že četrto zaporedno četrtletje.

Inflacija le prehodne narave?

Letna inflacija se je v Sloveniji povzpela na 2,1 odstotka, kar je manj kot v evrskem območju, kjer naj bi avgusta po predvidevanjih Eurostata dosegla tri odstotke.

»Rast cen v avgustu je bila pričakovana in bo verjetno na medletni ravni ostala na podobni ravni do konca leta. Dvig cen bo visok (glede na povprečje zadnjih let) še v letu 2022, ker se določeni stroški vgradijo v končne cene proizvodov v daljšem obdobju, bo pa pretežno prehodne narave,« pravi Ivanc, ki na srednji rok meni, da bo »zelena tranzicija prispevala svoj del h končnemu dvigu cen, vprašanje je le, na kakšen način in s kakšno dinamiko. Vseeno inflacije nad dvema odstotkoma v daljšem obdobju ne pričakujemo. Bolj verjetna je povprečno rast cen med 1,4 in 1,8 odstotka v obdobju prihodnjih pet let.«