Banka Slovenije: BDP bo v drugem četrtletju verjetno nižji

V območju z evrom so ob koncu drugega četrtletja prevladovali znaki umirjanja gospodarske aktivnosti. Podobno tudi v Sloveniji gospodarske razmere ostajajo po dejavnostih precej raznolike, kazalniki in modelske ocene pa nakazujejo umiritev aktivnosti glede na predhodno četrtletje. Rast cen v Sloveniji se, podobno kot v evrskem območju, postopoma umirja, pri čemer osnovna inflacija ostaja visoka. Na trgu dela ob izjemno ugodnih podatkih in še vedno povišani inflaciji ostaja rast povprečne bruto plače visoko nad dolgoletnim povprečjem, med drugim ugotavlja Banka Slovenije v pregledu makroekonomskih gibanj.

V evrskem območju padec novih naročil v juniju nakazuje na manjše povpraševanje, o čemer poročajo tudi slovenska izvozna podjetja. Po junijski napovedi ECB naj bi se gospodarstvo območja z evrom izognilo recesiji in letos doseglo 0,9-odstotno rast, naslednje leto pa naj bi se ta okrepila na 1,5 odstotka. Evrska inflacija se umirja (junij 5,5 odstotka), pri čemer pa osnovna inflacija ostaja visoka (5,4 odstotka).

V Sloveniji se razmeroma ugodna gibanja nadaljujejo v dejavnostih, ki so pretežno usmerjene na domači trg. Veliki infrastrukturni projekti poganjajo gradbeništvo, razmere na trgu dela pa ob visoki stopnji prostih delovnih mest zagotavljajo precejšnjo varnost zaposlenim in podpirajo potrošnjo gospodinjstev. Ta se ob izzvenevanju učinkov presežnega povpraševanja po koncu pandemije umirja, vendar ostaja na precej višjih ravneh kot pred njo. Robustno trošenje gospodinjstev se je v drugem četrtletju kazalo zlasti v okrepljeni prodaji avtomobilov, medtem ko so realni prihodki v trgovini na drobno in zasebnih storitvah medletno upadli.

Na drugi strani razmere v industriji ostajajo zahtevne, obseg novih naročil še upada. Gibanje industrijske proizvodnje je sicer v drugem četrtletju izrazito nestanovitno, saj je močnemu upadu aprila sledil popravek rasti v maju. Ob precej negotovih in razhajajočih se kazalnikih aktivnosti trenutna modelska ocena kaže, da bo BDP v drugem četrtletju nekoliko nižji kot četrtletje prej, še ugotavljajo analitiki v slovenski centralni banki.

Ob tem, ko rast cen v Sloveniji ostaja povišana, pa se skupna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), umirja, vendar predvsem zaradi negativnega prispevka energentov. Osnovna inflacija pa ostaja visoka ob vse večji vlogi domačih cenovnih dejavnikov in je s 7,2 odstotka v juniju že presegla skupno inflacijo (6,6 odstotka). Prav tako ostaja visoka rast cen hrane. Narava dejavnikov, ki v zadnjih mesecih postajajo vedno bolj odvisni od domačih gospodarskih razmer, zato krepi pozive k čim večji komplementarnosti ekonomskih politik, poudarjajo v Banki Slovenije.

Primanjkljaj države se je v prvem četrtletju povečal, zadolženost države se je v deležu BDP še nekoliko znižala. Višji primanjkljaj je med drugim posledica ukrepov za blaženje energetske draginje. Ti namreč dodatno umirjajo rast prihodkov in višajo rast izdatkov. Prihodki so letos še naprej pod vplivom – z javnofinančnega vidika – ugodnih razmer na trgu dela. Rast izdatkov poleg energetskih ukrepov krepijo višji izdatki za zaposlene, hkrati se investiranje države ohranja na visoki ravni zaradi zaključevanja evropske finančne perspektive. Podatki državnega proračuna po denarnem toku nakazujejo zvišanje primanjkljaja konsolidirane bilance v drugem četrtletju.