Avgust boljši za manj tvegane naložbe

Začetek avgusta je pretresel finančne trge, ko je ameriška bonitetna agencija Fitch znižala bonitetno oceno ZDA z AAA na AA+. Teden dni pozneje je ameriška bonitetna agencija Moody's znižala bonitetno oceno desetim ameriškim manjšim in srednje velikim bankam. Ameriške delnice so se avgusta pocenile za –0,25 odstotka (v evrih), evropske delnice pa za –2,79 odstotka. Po drugi strani pa smo bili priča solidnim gospodarskim kazalnikom. Hkrati lahko na nepremičninskih trgih po svetu opazimo, da se nepremičnine še vedno dražijo, kljub višjim obrestnim meram hipotekarnih posojil.

Nižanje bonitetnih ocen

Fitch je kot vzrok za znižanje bonitetne ocene ZDA navedel visoko verjetnost poslabšanja financ v državi v prihodnjih treh letih zaradi gospodarskih šokov, znižanja davkov, novih pobud za trošenje in političnih zastojev, kakor je bil dvig omejitve državnega dolga, ki jim ga je v zadnjem trenutku uspelo sprejeti. Odločitev Fitcha ni bistveno vplivala na obvezniški trg ob napovedi spremembe. Sprememba bonitetne ocene ZDA je najbolj vplivala na naložbe, ki so občutljive na tveganja – evropske delnice so se v prvih treh dneh avgusta pocenile za –2,85 odstotka.

Moody's je znižal bonitetne ocene desetim manjšim in srednje velikim bankam, napovedal pa je pregled za znižanje tudi nekaterih večjih bank, kot so Bank of New York Mellon, Truist in State Street. Potencialne regulatorne kapitalske šibkosti, višji stroški zadolževanja in povišana tveganja, povezana s poslovnimi nepremičninami, so spodbudili preglede bonitetne agencije, prav tako tudi premikanje denarja od manjših bank k večjim. Vlagatelji pozorno spremljajo znake šibkosti bančne industrije, odkar so marca propadle nekatere ameriške banke (Sillicon Valley Bank, First Republic) in ker je UBS prevzela Credit Suisse. Indeks ameriških bank KBW, ki predstavlja 24 vodilnih bančnih centrov in regijskih bančnih institucij, se je avgusta pocenil za –7,36 odstotka (v evrih).

Zakaj cene nepremičnin ponovno rastejo?

Nepremičnine v ZDA so se od januarja letos do junija podražile za 2,7 odstotka. Cene nepremičnin so se v drugem četrtletju zvišale za 15 odstotkov na letni ravni. Za nepremičnine je značilno, da so občutljive na spremembe obrestnih mer. Zaradi zvišanj referenčne obrestne mere ameriške centralne banke (Fed) se je fiksna obrestna mera na 30-letna hipotekarna posojila v ZDA dvignila z 2,70 odstotka na nekoliko več kot sedem odstotkov, vendar takšno povišanje ni vodilo v nižje cene nepremičnin. Čeprav se je povpraševanje nekoliko zmanjšalo, se je prav tako zmanjšala tudi ponudba. Tisti, ki so si zagotovili nizko obrestno mero na 30-letno hipotekarno posojilo, ne želijo prodati svojih nepremičnin, saj bi tako morali ugodna posojila poplačati in se spet zadolžiti po precej višji obrestni meri. Kaj bi to pomenilo za posojilojemalca? Nekdo, ki si je zagotovil triodstotno obrestno mero na 30-letno hipotekarno posojilo, je dobil za tisoč dolarjev mesečne anuitete nekoliko manj kot 240.000 dolarjev posojila. Taista oseba bi danes pri sedemodstotni obrestni meri na 30-letno hipotekarno posojilo, pri čemer bi prav tako plačevala tisoč dolarjev mesečne anuitete, dobila zgolj 150.000 dolarjev posojila. Kupci na trgu nepremičnin torej so, vendar imajo zelo omejeno ponudbo. Podobno situacijo lahko opazimo tudi v Sloveniji.

V Kanadi so se cene nepremičnin od februarja letos podražile za 8,6 odstotka, vendar rast cen ni toliko odvisna od ugodnih hipotekarnih posojil, saj se posojilojemalcem na pet let ponovno nastavi obrestna mera, ki velja za prihodnjih pet let. V Kanadi cene nepremičnin spet rastejo zaradi premora dvigov referenčne obrestne mere kanadske centralne banke na začetku leta, rasti plač (3,6 odstotka na letni ravni) in splošne nizke ponudbe nepremičnin na trgu.

Tilen Banko, analitik, Pokojninska družba A Foto Osebni Arhiv

Centralne banke in inflacija

Fed in Evropska centralna banka (ECB) avgusta nista imeli zasedanja, zato sta referenčni obrestni meri ostali nespremenjeni pri 5,50 odstotka in 3,75 odstotka. Čeprav se indeksi PMI znižujejo (v evroobmočju z 48,6 na 46,7 in v ZDA z 52 na 50,4), ostaja brezposelnost še vedno zelo nizka v ZDA (3,8 odstotka) in celo rekordna v evroobmočju (6,4 odstotka). Plače v ZDA rastejo s 5,7 odstotka na letni ravni. Inflacija se počasi znižuje (v evroobmočju z vrha pri 10,6 odstotka oktobra lani na 5,3 odstotka in v ZDA z vrha pri 9,1 odstotka junija lani na 3,2 odstotka). Vlagatelji se počasi navajajo na dejstvo, da bodo referenčne obrestne mere ostale na povišanih ravneh dlje časa in centralne banke ne bodo tako hitro začele z nižanji le-teh. Iz tega razloga bo zanimivo spremljati, kakšne odločitve bodo centralne banke sprejele septembra, saj tržna pričakovanja nakazujejo na premor od zviševanja referenčnih obrestnih mer tako pri Fed kot tudi v ECB.