Živahna prva polovica leta na finančnih trgih

Junija so trge zaznamovali centralne banke in geopolitična tveganja. Putina in Rusijo sta pretresla ukrajinska protiofenziva in upor Wagnerjeve skupine, kar se je dogajalo v zadnjem koncu tedna v juniju in ni bistveno vplivalo na ruske delnice – pocenile so se zgolj za 2,37 odstotka. V splošnem se zdi, da se gospodarska aktivnost počasi umirja, številne centralne banke pa se zavezujejo k dodatnemu zaostrovanju monetarne politike ob še vedno vztrajajoči jedrni inflaciji.

Združene države Amerike

Junij je bil za ameriške delnice donosen, saj so se podražile za 3,87 odstotka (v evrih). Donosnost desetletne ameriške državne obveznice se je zvišala s 3,64 na 3,84 odstotka. Podatki so pokazali, da se je splošna inflacija v juniju znižala s štirih na tri odstotke, jedrna inflacija pa s 5,3 na 4,8 odstotka. Ameriška centralna banka (Fed) je po desetih zaporednih dvigih ohranila zgornjo mejo referenčne obrestne mere pri 5,25 odstotka. Prvi premor po 15 mesecih od prvega dviga jim tako daje možnost, da opazujejo, kako višje obrestne mere vplivajo na gospodarstvo, hkrati pa ima gospodarstvo možnost, da se prilagodi tem višjim nivojem. Kljub nižji splošni in jedrni inflaciji v ZDA trgi pričakujejo 27. julija dodatni dvig referenčne obrestne mere za 25 bazičnih točk, in sicer zvišanje nivoja zgornje meje s 5,25 na 5,50 odstotka. Trg dela še vedno ostaja nasičen – stopnja brezposelnosti se je v ZDA v juniju znižala s 3,7 na 3,6 odstotka. Plače rastejo po letni stopnji šest odstotkov, kar je za tri odstotne točke višje od inflacije.

Evropa

Cene evropskih delnic so se v juniju zvišale za 2,41 odstotka in cene britanskih delnic za 1,42 odstotka. Donosnost desetletne nemške državne obveznice se je zvišala z 2,28 na 2,39 odstotka, donosnost desetletne britanske državne obveznice pa s 4,17 na 4,38 odstotka. Splošna inflacija se je junija v območju z evrom znižala s 6,1 na 5,5 odstotka, jedrna inflacija pa se je povišala s 5,3 na 5,4 odstotka.

Evropska centralna banka (ECB) je v juniju zvišala referenčno obrestno mero za 25 bazičnih točk, in sicer s 3,25 na 3,50 odstotka. Predsednica ECB Christine Lagarde je označila nadaljnji dvig referenčne obrestne mere v juliju kot zelo verjeten. Splošna inflacija v Veliki Britaniji je ostala nespremenjena pri 8,7 odstotka, jedrna inflacija pa se je povišala s 6,8 na 7,1 odstotka, nov najvišji nivo po letu 1992. Britanska centralna banka (BoE) je referenčno obrestno mero povišala za 50 bazičnih točk, in sicer s 4,5 na pet odstotkov. Premier Sunak je poudaril, da daje prioriteto boju proti inflaciji, ki predstavlja čedalje večjo težavo prebivalcem Otoka.

INFOGRAFIKA: Delo

Pogled na prvo polovico leta

Prva polovica leta 2023 je bila polna dogodkov, od navdušenja nad umetno inteligenco in težav nekaterih bank do ponovne rasti cen kriptovalut – bitcoinu se je v letošnjem letu cena zvišala za kar 83,75 odstotka, in sicer s 16.540 dolarjev na 30.390 dolarjev. V tem času so se ameriške delnice podražile za 13,71 odstotka, evropske delnice za 8,71 in slovenske delnice za 17,61 odstotka, kitajske delnice pa so se pocenile za 6,60 odstotka (brez upoštevanih dividend). Centralne banke so v boju proti trmasti inflaciji dvigovale referenčne obrestne mere. Organizacija držav izvoznic nafte (Opec+) je zmanjšala količino proizvodnje nafte za milijon sodov na dan, Rusija pa za pol milijona sodov na dan, oboji z namenom »uravnoteženja« globalnih naftnih trgov.

Nepremičninski trgi v Kanadi nakazujejo na ponovno rast cen (samo v letošnjem letu za 2,6 odstotka), v Nemčiji in ZDA pa se višajo najemnine. Pričakujemo lahko, da se bodo centralne banke še naprej borile proti inflaciji, dokler se ta ne vrne na ciljno raven dveh odstotkov. Verjetno bodo še povišale trenutne ravni referenčnih obrestnih mer ter s kvantitativnim zaostrovanjem vršile pritisk na višanje dolgoročnih obrestnih mer. Donosnosti obveznic bodo kratkoročno vztrajale na trenutnih ravneh, dolgoročno pa se bodo počasi višale.