Gospodarstva dobro prenašajo višje obrestne mere

Optimizem na finančnih trgih se je nadaljeval tudi v juliju. Kljub intenzivnim dvigom referenčnih obrestnih mer centralnih bank se brezposelnost ni omajala, plače še vedno rastejo in vsak mesec je na voljo veliko prostih delovnih mest. Gospodarstva se niso skrčila, inflacija v razvitih gospodarstvih pa se še naprej niža.

Ameriške delnice so se v letošnjem letu podražile za kar 16,31 odstotka, julija pa za 2,28 odstotka (v evrih, brez upoštevanih dividend). Evropske delnice so se v letošnjem letu podražile za 10,93 odstotka (brez dividend), v juliju pa za 2,04 odstotka.

Kako je bilo v ZDA

V ZDA je presenetila rast BDP, ki je bila boljša od pričakovanj, in sicer je rast za drugo četrtletje znašala 2,4 odstotka (pričakovana 1,8 odstotka). V juniju se je letna splošna inflacija znižala s štirih odstotkov na tri odstotke, jedrna inflacija pa s 5,3 odstotka na 4,8 odstotka.

Jedrna inflacija še vedno ostaja trmasta in previsoka, zato je ameriška centralna banka (Fed) v juliju dvignila nivo zgornje meje referenčne obrestne mere za 25 bazičnih točk, in sicer s 5,25 odstotka na 5,50 odstotka. Predsednik Feda Jerome Powell je pustil odprte možnosti za nadaljnje povišanje referenčne obrestne mere na naslednjem zasedanju, kjer bo odločitev predvsem odvisna od prihodnjih podatkov. Naslednje zasedanje bo v septembru, kar pomeni, da ima Fed pred seboj podatke za dva meseca, ki bosta pokazala, ali je ameriško gospodarstvo še vedno relativno odporno na višje obrestne mere.

Ameriške delnice doživljajo visoko rast v letošnjem letu, saj se je gospodarski pogled za naprej izboljšal, potrošniki še vedno trošijo, vendar so bolj pazljivi, in tudi rezultati poslovanja podjetij so boljši od pričakovanj. Indeks ISM, ki meri nova naročila in proizvodnjo, se je v juliju izboljšal s 46 na 46,4. Stopnja brezposelnosti v ZDA se je znižala s 3,6 odstotka na 3,5 odstotka. Plače so se na letnem nivoju v juniju zvišale za 5,6 odstotka, kar pomeni, da so se povišale tudi v realnemu smislu. Ameriško gospodarstvo je v veliko boljšem stanju, kakor se je sprva pričakovalo. Donosnost desetletne ameriške državne obveznice se je v juliju zvišala s 3,84 odstotka na 3,96 odstotka.

Kaj pa Evropa

Tudi Evropska centralna banka (ECB) je v juliju dvignila nivo referenčne obrestne mere za 25 bazičnih točk, in sicer s 3,50 odstotka na 3,75 odstotka. Glede pričakovanj o nadaljnjih dvigih referenčne obrestne mere je bila skromna tudi ECB, ki je poudarila zasledovanje pristopa, ki je odvisen od podatkov – ECB ima pred seboj prav tako podatke za dva meseca, od katerih je odvisno, ali bo dodatno dvignila referenčno obrestno mero na septembrskem zasedanju. Bistveno je, da ECB ključne obrestne mere nastavi na dovolj restriktivne ravni, dokler se inflacija ne vrne k ciljni ravni dveh odstotkov. Splošna inflacija v območju z evrom se je julija znižala s 5,5 odstotka na 5,3 odstotka, jedrna inflacija pa je ostala nespremenjena pri 5,5 odstotka. Donosnost desetletne nemške državne obveznice se je zvišala z 2,39 odstotka na 2,49 odstotka.

Proizvodni indeks nabavnih menedžerjev (PMI) se je v Nemčiji premaknil v območje krčenja pri vrednosti 48,5 (vrednost indeksa PMI pod 50 nakazuje na krčenje proizvodnega sektorja, vrednost nad 50 pa na širjenje). Vzrok za to je predvsem upad novih naročil, ki pada najhitreje od začetnega vala covida-19 leta 2020. Posledično so proizvajalci začeli zmanjševati delovne sile prvič po januarju 2021. Upočasnjuje se tudi rast storitvenega sektorja.

Indeks PMI v Franciji se je še bolj znižal s 47,2 na 46,6 zaradi upada proizvodnega in storitvenega sektorja. Ključni razlog se skriva v zmanjšanju izvoza na Kitajsko, katere povpraševanje se ni vrnilo na pričakovane ravni.

Pogled naprej

Jedrna inflacija je še vedno previsoka tako v območju z evrom kot tudi v ZDA. Fed in ECB imata dva meseca časa za opazovanje prilagajanja gospodarstva na povišane obrestne mere in predvsem gibanje inflacije. V ZDA je gospodarstvo izjemno stabilno in delnice rastejo – indeks s 500 največjimi ameriškimi podjetji S&P 500 je dosegel vrh pri 4796,56 dolarja v začetku leta 2022. Po zvišanju zgornje meje referenčne obrestne mere za 5,25 odstotne točke od marca 2022 je ta indeks konec julija sklenil tečaj pri 4588,96 dolarja – manjka še manj kot petodstotna rast, da dosežemo novo najvišjo vrednost.

Evropski podatki kažejo na ohlajanje gospodarstva, predvsem z vidika indeksov PMI, vendar je brezposelnost rekordno nizka pri 6,4 odstotka. Če bodo gospodinjstva in podjetja izkazala odpornost na zapoznele učinke zvišanja obrestnih mer in če se podatki v prihodnjih dveh mesecih ne bodo občutno poslabšali, inflacija pa bo še naprej vztrajala, je zelo verjetno, da Fed in ECB septembra dodatno dvigneta referenčno obrestno mero.