Neomejen dostop | že od 9,99€
Nekaterim vlagateljem bi se lahko zdelo, da je domači borzni trg morda že nekoliko visoko ali da je celo drag, ker so nekatere domače delnice letos doživele precejšnjo rast vrednosti. Vendar to ne bo držalo. Na primer, kljub letošnji 54,81-odstotni rasti vrednosti delnic banke NLB je njeno razmerje med dobičkom in ceno (razmerje P/E) 4,42. Tudi če bi se dobiček banke zmanjšal za polovico, bi banka še vedno stala manj kot devet letnih dobičkov, kar kaže na njeno relativno vrednost in potencial za nadaljnjo rast.
NLB ima za 5,8 milijarde evrov variabilnih kreditov in to je seveda lahko dobra investicija. V časih monetarnih politik, ko se ob povišani inflaciji povišajo tudi obrestne mere, takšni krediti delujejo kot zaščita (hedge) pred inflacijo. To pomeni, da je investicija varnejša, saj se prihodki banke povečujejo s povišanjem obrestnih mer. Če je cena te investicije enaka aktualnemu štiriletnemu dobičku banke, je to zagotovo zanimiv posel za vlagatelje. Ob tem ima banka z 20 milijardami evrov depozitov razmerje med krediti in depoziti 67 odstotkov, kar pomeni, da ima veliko strateškega prostora za širitev poslovanja v regiji. Čeprav je v regiji nekaj tveganj, se zanjo predvidevata višja rast in izboljšanje življenjskega standarda. Čeprav regija ima določena tveganja, se zanjo ocenjuje višja rast in izboljšanje življenjskega standarda. To omogoča banki, da izkoristi priložnosti za rast in krepitev svoje prisotnosti na trgih z velikim potencialom, kar lahko vodi do povečanih prihodkov in boljših poslovnih rezultatov v prihodnosti.
Zaradi vsega tega se je v prvem polletju 2024 število delničarjev banke NLB povečalo za 740 oziroma za dobrih 21 odstotkov, kar nakazuje tudi na precejšnjo razpoložljivost kapitala v državi, regiji in širše, ki išče primerne investicijske priložnosti v Sloveniji in okolici. Konec koncev so neto vplačila v vzajemne sklade, ki jih upravljajo slovenske DZU, v prvih štirih mesecih letošnjega leta v povprečju dosegala 43,7 milijona evrov na mesec. To kaže, da kapital išče večjo izpostavljenost tudi pri nas doma. Kje pa bi lahko našli zanimive priložnosti za ta, po izvoru raznolik kapital?
Vsekakor bi bile za kapital zanimive uvrstitve delnic ali IPO na Ljubljansko borzo podjetij, katerih poslovanje je stabilno, predvidljivo in dovolj obsežno. V Sloveniji imamo kar nekaj takih podjetij, tako v zasebni kot pretežno državni lasti. Na drugi strani pa bi po preferenci po prevzemanju tveganj po tej poti do financiranja prišla tudi določena že obstoječa tehnološka domača podjetja.
Tako po rasti števila delničarjev kakor tudi po donosu je letos sicer na drugem mestu Cinkarna Celje, ki je doživela 7,1-odstotno rast delničarjev (+187) in več kot 30-odstotni donos. Kitajski izvozniki izvajajo damping na trgu titanovega dioksida (TIO2) v EU, zaradi česar je evropska komisija pred kratkim objavila predlog za uvedbo carin na kitajske proizvajalce. Predlagane carine se gibljejo v višini med 14,4 in 39,7 odstotka. Morebitna vpeljava carin bo pozitivno vplivala na poslovanje sicer nezadolžene Cinkarne Celje.
Pri tem letos pri nas višjo rast dosega tudi novomeška Krka, vrednost njene delnice je letos zrasla za 26,82 odstotka, vendar tudi ta ni predraga, saj ima P/E razmerje 12,34. Podjetje ima veliko denarnih rezerv in skorajda ničelno raven dolga glede na celotna sredstva, to pa dodatno povečuje finančno stabilnost. Krka je lani imela za dobre 1,8 milijarde evrov prihodkov, od tega je marža EBITDA približno 28 odstotkov. Dobiček je znašal dobrih 310 milijonov evrov. Za letos lahko pričakujemo vsaj podoben rezultat. Poleg tega Krka namenja skoraj deset odstotkov prihodkov v raziskave in razvoj, kar je lani znašalo skoraj 180 milijonov evrov. Investicije v raziskave in razvoj povečujejo dolgoročno konkurenčnost in inovativnost podjetja, to pa lahko vodi do nadaljnje rasti prihodkov in dobičkov. Zato je Krka kljub trenutni rasti delnic še vedno atraktivna za vlagatelje.
Skratka, domači borzni trg krasijo visoka izplačila dividend, stabilno poslovanje podjetij, nizka zadolženost, ob tem pa je v zadnjih letih tudi opaziti povišano pozornost in pozitiven trend izboljševanja korporativne kulture. Sicer pa so delniški trgi trenutno v stabilnem stanju, saj se inflacija umirja, zaposlenost je močna, podjetja so dobičkonosna, z znižanjem obrestnih mer pa se obetajo ugodnejši finančni pogoji za podjetja in prebivalstvo, kar bo še naprej ugodno učinkovalo na delniške trge.
Avtor je lastnik delnic NLB.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji