Dobički na borznem trgu

V letošnjem letu je osrednji indeks Ljubljanske borze SBITOP znova pokazal stabilnost in profitalbilnost z minimalno zadolženostjo podjetij in z ugodnimi cenami delnic. NLB letos izstopa s 35,88-odstotnim donosom in z izjemno nizkim aktualnim razmerjem P/E, ki je celo nižje od pet, kar kaže na zelo privlačno vrednotenje, tudi v primerjavi z globalnimi standardi.

Telekom Slovenije (vključeno izplačilo dividend) in Petrol sta prav tako imela visoke donose, 22,7 in 22,32 odstotka, in imata aktualni razmerji P/E pod deset, medtem ko je Zavarovalna skupina Sava (Sava Re) imela donos 21,43 odstotka in razmerje P/E sedem. Cinkarna Celje (vključeno izplačilo dividend) in Krka sta dosegli donose okoli 19, Luka Koper 11,46 odstotka z razmerjem P/E devet.

INFOGRAFIKA: Delo

V primerjavi s svetovnim Bloombergovim indeksom World z razmerjem P/E 20,8 ponuja domači delniški trg, kjer ima indeks SBITOP P/E razmerje osem, ponuja privlačne možnosti za naložbe z nižjimi vrednotenji ter stabilnim in dobičkonosmim poslovanjem, kar privablja tako domače kot tuje vlagatelje, ki iščejo stabilnost in dobičkonosnost z manjšim finančnim tveganjem.

Letos se SBITOP ponaša z 20-odstotno rastjo, če vključimo še izplačilo dividend, kar je bilo precej izstopajoče v primerjavi z manj izrazito rastjo drugih svetovnih trgov, kot so Nasdaq in S&P 500 z okoli 12 odstotki (merjeno v evrih) ter nemškim DAX z desetimi odstotki.

Podjetja, ki plačujejo dividende

Ob nižji likvidnosti je med drugim sektorska kompozicija tista, ki vpliva na nižjo ceno domačega indeksa, saj ta, na primer, ne vsebuje podjetij iz tehnološkega sektorja, ki imajo na globalnih trgih visoke odčitke kazalnikov P/E. Nižje cene delnic podjetij iz indeksa SBITOP v primerjavi z nemškim DAX pomenijo, da ima domači delniški indeks krepko višji pričakovani dividendni donos. Ta za SBITOP po podatkih Bloomberga trenutno znaša 7,2 odstotka, medtem ko ima nemški DAX triodstotni pričakovani dividendni donos.

Delniški trgi so trenutno v stabilnem stanju, saj se inflacija umirja, zaposlenost je močna, podjetja so dobičkonosna, z znižanjem obrestnih mer pa se obetajo ugodnejši finančni pogoji za podjetja in prebivalstvo, kar bo še naprej ugodno učinkovalo na delnice. Evropska centralna banka (ECB) je prejšnji teden že znižala temeljne obrestne mere za 25 bazičnih točk. Christine Lagarde, predsednica ECB, pravi, da je ECB še vedno prepričana, da je pot dezinflacije še vedno prisotna, čeprav bo potekala z vzponi in padci.

V časih povišanih obrestnih mer je zelo ugodno, da se domača podjetja ne zadolžujejo predrago, in dobro je, da so podjetja domačega borznega indeksa nizko zadolžena. Vendar ni povsod tako. Marsikatera evropska podjetja se soočajo s težavami pri refinanciranju, saj številna posojila z nizkimi obrestnimi merami, zaklenjena v času kvantitativnega sproščanja med letoma 2015 in 2018, zapadejo v letih 2024 in 2025. ECB se vsekakor zaveda nevarnosti, ki jo predstavlja predolgo ohranjanje visokih obrestnih mer.