Ob istih bruto plačah se obetajo višji neto dohodki

Vlada je včeraj sprejela spremembe treh zakonov o davkih. »Skupne točke so poenostavitev, lažje nakupovanje in obračun davkov za zavezance. Omogoča se večja konkurenčnost gospodarstva,« pravi minister za finance Andrej Šircelj in razloži:
 
Zakon o davku na dodano vrednost: Izročitev računa v trgovinah ne bo več obvezna. Takšna praksa je uveljavljena v različnih državah EU. Kupec lahko seveda račun zahteva. To je odločitev, ki zajema vse ljudi. Kmetje ne bodo avtomatično zavezanci za DDV. Uvaja se direktiva EU, ki določa skupno vem točko. To pomeni, da blago, ki pride iz tretjih držav, davčne obveznosti opravi v eni državi. Dodatno novela prinaša racionalizacijo obrazcev in drugih administrativnih obveznosti, uporabljati pa se začne 1. julija 2021.



Zakon o davku od dohodka pravnih oseb: Nove olajšave, denimo pri zaposlovanju, 45 odstotkov plače za osebo, ki ima tako imenovani deficitarni poklic, denimo v medicini, računalništvu … Za zaposlitev take osebe bo imel delodajalec olajšavo. Pravilnik bo določen naknadno. Za mlajše in starejše se uvajajo dodatne olajšave. Povečuje se olajšava za donacije. Uvaja se olajšava za tiste pravne osebe, ki bodo investirale v digitalno izobrazbo oziroma zeleno. Davčna zakonodaja se prilagaja tem načelom. Začne se uporabljati s 1. januarjem 2022.



Zakon o dohodnini: Ta prinaša povečanje splošne olajšave. To je olajšava, ki temelji na njunih življenjskih stroških. Neetično je, da država obremenjuje denar, ki omogoča preživetje. To se bo zgodilo postopoma. V 2022 4500 evrov, nato 5500 evrov, do 7500 evrov. Ob istih bruto plačah se povečajo neto dohodki. Z zakonom se uvaja seniorska olajšava za starejše od 70 let. Za samostojna podjetja se uvaja olajšava za zeleni prehod. Bonitete za čiste avtomobile ne bo več. Znižujejo se stopnje pri dividendah in kapitalskih dobičkih. Znižuje se davčna olajšava pri tistih zavezancih, ki imajo kapitalski dobiček. Spreminja se obdavčitev najemnin. Začne se uporabljati s 1. januarjem 2022.
 
Cilji: Večja konkurenčnost podjetij in znižanje obremenitev dela. Smo med tistimi, kjer so ti najvišji. Želimo nakazati smer davčne politike. Izpad davčnih prihodkov se bo pokril z višjo gospodarsko rastjo, višjo potrošnjo in racionalnejšo nabavo države.