Ameriške banke obljubljajo višje dividende

Pred kratkim smo lahko prebrali rezultate bančnega strastnega testa, ki ga je letos opravila ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed). Stresni test Feda je zasnovan z namenom zagotoviti, da banke razpolagajo z zadostnim kapitalom za nemoteno delovanje, kar vključuje preprečevanje kreditnega krča v primeru večjega gospodarskega padca. Test upošteva več dejavnikov, vključno z gospodarsko dejavnostjo, obrestnimi merami in cenami naložbenih razredov.

Letos je Fed preizkusil 23 bank, pri čemer je stresni scenarij predvidel skupne izgube v višini 541 milijard dolarjev. Kljub temu pa banke razpolagajo z več kot dovolj kapitala, kot je zahtevano.

Optimistične velike banke

Največje ameriške banke so po uspešno opravljenem letnem stresnem testu Feda napovedale povečanje dividend. To povečanje je pozitiven znak za finančni sistem, saj kaže, da so banke zdrave in sposobne vračanja denarja delničarjem. Med temi bankami so, na primer, JPMorgan Chase, ki bo povečal četrtletno dividendo z enega dolarja za delnico na 1,05 dolarja, Wells Fargo bo povišal dividendo s 30 na 35 centov za delnico, Goldman Sachs bo povečal dividendo z 2,50 na 2,75 dolarja za delnico, ob tem pa naj bi tudi Morgan Stanley in Citigroup prav tako zvišala svoje dividende.

INFOGRAFIKA: Delo

Pričakovano je, da bo Fed še zaostril svoja pravila, ki tudi za ameriške banke temeljijo na pravilih mednarodnega centralnobančnega dogovora Basel III. Ameriški posojilodajalci (banke) morali verjetno morali zagotoviti 20 odstotkov več ustreznostnega kapitala v primerjavi z globalnimi pravili Basel III. To je del prizadevanj za povečanje stabilnosti in odpornosti bančnega sistema.

Osrednje in sistemske ameriške banke so zdrave in dodobra regulirane, saj ne nazadnje zaupanje v ameriške sistemske banke podpira in pomeni tudi zaupanje v ameriško valuto in ameriško gospodarstvo.

Trdno gospodarstvo

Ameriška ekonomija je medtem v številnih pogledih precej pred evropsko, in to se izraža na poslovanju ameriških bank. Konec predprejšnjega tedna, v petek, 14. julija, so poslovna poročila velikih ameriških bank začela sezono poročil poslovnih izidov v ZDA za drugi letošnji kvartal. Posledično je njihov borzni indeks v tem času pridobil 2,6 odstotka.

Če željo vlagatelji investirati v indeks velikih ameriških bank, to seveda lahko storijo z nakupom primernega sklada ETF. V našem primeru je to sklad XLF ETF, ki sledi bančnemu indeksu, sestavljen pa je iz največjih ameriških bank in zavarovalnic ter investitorjem omogoča dobro izpostavljenost ameriškemu finančnemu trgu.

Skladi ETF se od vzajemnih skladov razlikujejo predvsem po tem, da jih zaradi pasivne strategije investiranja bremenijo neprimerno nižji stroški kot pri vzajemnih skladih ob velikokrat višjih donosih. Skladi ETF so navadno tudi likvidnejši od vzajemnih skladov in vlagatelji vanje lahko vlagajo prek borznoposredniških hiš (BPH) z odprtjem trgovalnega računa ali prek storitve individualnega upravljanja premoženja (IUP), ki jo prav tako omogočajo borznoposredniške hiše.