Pri izlivu Save v Donavo vas pričaka Zmagovalec

V srcu Beograda, na kraju, kjer se Donava sreča s hitrim tokom Save, leži eno najpomembnejših naravnih vozlišč na tem območju. Tu, pod starodavnimi zidovi, se dve reki zlivata v eno in pri tem ustvarjata idilično pokrajino. Sava priteče v Srbijo z zahoda prek plodnih ravnic in mimo mestnih silhuet. Prihaja iz smeri Bosne in Hercegovine, skozi Sremsko Mitrovico in Šabac, proti vzhodu, vse do Beograda; njen tok v Srbiji je dolg 206 kilometrov.

Po legendi je Donava modra. Tu, kjer se sreča s Savo, pa so barve bolj slojevite in živopisne. Modrina Save se meša z zelenkastimi odtenki Donave in pri tem ustvarjata popoln slikarski prikaz moči in harmonije v enem.

Vzdolž obrežja Save pa se v Beogradu raztezajo priljubljena sprehajališča Beograjčanov in njegovo veličanstvo Kalemegdan.

Boja, ki prinaša srečo

Na ničelni točki izliva Save v Donavo oziroma 1406 kilometrov od izvira Donave in 1106 kilometrov do izliva v Črno morje, leži na globini 12 metrov »boja, ki prinaša srečo«. To zgodbo vam bodo najlepše povedali kapitani turističnih ladjic, ki vsak dan plujejo tam mimo.

Pari, ki poznajo zgodbo o boji, ki prinaša srečo, se poročajo prav na tem kraju, ker verjamejo, da se, tako kot se reki ne moreta ločiti, tudi oni ne bodo nikoli. Tu ima vsak pravico do ene želje. In kot pravijo kapitani ladjic, je prav vsaka povezana z ljubeznijo!

Kalemegdan

Veličastna, lepa in ponosna trdnjava stoji na visoki steni nad Savo in Donavo in ponuja panoramski razgled, ki jemlje dih. Ko se sprehajate pod masivnimi loki in po kamnitih hodnikih, skorajda slišite zvoke preteklosti – vojake, ki korakajo, trgovce, ki ponujajo svoje blago, otroke, ki se igrajo. Vsak kamen in vsak zid pripoveduje svojo zgodbo, prepletajo se ljubezni, bitke in življenja. Stolp Nebojša in Despotov stolp stojita kot čuvaja preteklosti, pogled navzdol na Veliki vojni otok ter združevanje Save in Donave pa polni srce z nepopisnim mirom.

Zmagovalec na Kalemegdanu ni samo spomenik. Je simbol upora, moči in boja, ki so vedno v duši Beograda. FOTO: Oliver Bunić/ Blic

Po drugi strani pa je zgornja trdnjava, osrednji del Kalemegdana, spoj vojaških, civilnih in verskih struktur. Tu so ostanki rimskega kastruma, srednjeveške cerkve in baročne stavbe, ki skupaj ustvarjajo enkratno vzdušje. Ko se sprehajate po teh ulicah, skorajda začutite prisotnost vseh kultur in narodov, ki so gradili in branili to mesto. Okrog vas so sledi njihovih življenj – ostanki zidov, stari mestni vodovod in še veliko drugega, kar priča o preteklih časih, ter on – simbol glavnega mesta Srbije.

Zmagovalec, simbol poguma

Neomajen, odločnega in pogumnega pogleda, z mečem in golobico, današnji simbol Beograda, je bil pred samo nekaj več kot sto leti jabolko spora med beograjskimi malomeščanskimi damami in gospodi. Zmagovalec na Kalemegdanu ni samo spomenik. Je simbol upora, moči in boja, ki so vedno v duši Beograda. Ta kip, delo velikega Ivana Meštrovića, prikazuje moškega, ki s svojim razgaljenim telesom jasno sporoča – zmagali smo. Po prvotni zamisli bi moral mimoidoče gledati v središču Terazij, kot del mogočnega vodnjaka, zgrajenega v čast zmage v balkanskih vojnah, vendar je, tako kot veliko drugih stvari v zgodovini, ta načrt moral počakati. In se spremeniti.

Meštrović se je zaradi njega preselil v Beograd, imel je atelje ob stolnici in vse je bilo pripravljeno, da glavno mesto Kraljevine Srbije dobi park z vodnjakom, vreden Dunaja ali Pariza. A se to (nikoli) ni zgodilo, vsaj na Terazijah ne.

Najprej so bile tu vojne, nato pa še mestna morala, ker so kar naenkrat gospe in gospodje omedlevali ob možnosti, da bi imeli pred svojimi očmi popolnoma golega moškega, ni jim bila všeč niti ena stran Meštrovićevega Zmagovalca, ki je bil sicer izdelan po liku Herkula. Po letih peripetij in premlevanja, ko so menda razmišljali tudi o Gledališkem trgu (Trg republike), je kip končno našel svoj dom na Kalemegdanu. Legenda pravi, da je tako visoko in vešče postavljen zato, da so lahko samo golobi in vrabci zrli v »tisto reč«, ki je motila dame, podstavek je prestrezal pogled od spodaj na zadnjo stran, za sprednjo pa je poskrbela sablja.

V naslednjih letih je Zmagovalec postal utelešenje poguma, spomin na bitke, ki so oblikovale Srbijo, srbsko mesto in svobodo. Beograjčani in turisti danes v njem odkrivajo simboliko: podobo trdega boja, svobode, žrtvovanega miru in hkrati upanja na boljšo prihodnost.

Skulptura je nastala leta 1913 kot končni motiv monumentalne fontane na Terazijski ploščadi. Zaradi izbruha prve svetovne vojne so njeno postavitev prestavili. FOTO: Mitar Mitrović/Blic

Meštrović nam je z njim dal vse, od mojstrsko oblikovane figure do vsake podrobnosti, vsak del zgodbe Zmagovalca pa nosi težo časa. To ni samo spomenik, to je zgodba o Beogradu, o mimoidočih, ki skozi stoletja iščejo svojo resnico, zdaj pa že več kot sto let bedi nad izlivom Save v Donavo.

Spomenik so slovesno odkrili leta 1928 pri zgornji trdnjavi Kalemegdana ob proslavitvi desetletnice preboja solunske fronte. Sestavljata ga bronasta moška figura in podstavek, zasnovan v slogu dorskega stebra z utori na visoki kockasti osnovi. Kip je bil izdelan že leta 1913 kot zaključni motiv veličastnega vodnjaka, ki bi moral stati na terazijski ploščadi. Meštrović si je vodnjak zamislil kot spomenik svobodi in osvoboditvi izpod petstoletnega turškega jarma.

Postavitev kipa so sprva morali odložiti zaradi začetka prve svetovne vojne. Nazadnje pa je dobil svoje mesto na ploščadi zgornje trdnjave in zdaj se lahko njegov lik vidi z vseh strani. Ime Zmagovalec izvira iz na njem zapisanega posvetila solunski fronti in zmagi srbske vojske v prvi svetovni vojni. Prvotno pa se je imenoval Glasnik zmage, pojasnjujejo v Zavodu za zaščito kulturnih spomenikov mesta Beograd.

Kaj drži v roki?

Kar pa še naprej povzroča zmedo in izziva polemike med Beograjčani, je vprašanje, kaj je pravzaprav v Zmagovalčevi levi roki. Orel, golob, sokol ali katera popolnoma druga ptica? In medtem ko nekateri trdijo, da gre za znanilca miru, goloba, poznavalci zgodovine pojasnjujejo, da gre za sokola, simbol viteštva. Kajti prav ta ptica gre skupaj z arhetipskim junakom, takim, kot si ga je zamislil Meštrović.

»Poleg Spomenika v zahvalo Franciji je Zmagovalec eden od maloštevilnih monumentalnih javnih spomenikov, ki so bili postavljeni med dvema svetovnima vojnama v Beogradu in se odlikujejo s sodobnimi slogovnimi značilnostmi,« poudarjajo v zavodu.

Stari frajer je pomlajen

Oktobra 2019 se je Zmagovalec na tovornjaku in s policijskim spremstvom odpravil v Smederevo. Čas je namreč pustil globoke sledi na tem starem frajerju, saj se je na njem nabral sloj oksida in črne umazanije. Ko so kip sneli s podstavka, so na njem našteli celo 30 lukenj zaradi šrapnelov! Restavrirali so ga v ateljeju kiparja Zorana Kuzmanovića.

Vsi so nestrpno čakali, da se simbol Beograda vrne na svoje mesto, in slavni Zmagovalec je prišel domov po 127 dneh. Toliko časa je trajalo, da je spet zasijal v vsej svoji veličastnosti in bo lahko še naprej zvesto opazoval prebivalce prestolnice.

Ko so kip sneli s podstavka, so na njem našteli celo 30 lukenj zaradi šrapnelov! Restavrirali so ga v ateljeju kiparja Zorana Kuzmanovića. FOTO: Milan Ilić/Blic

Kip so uredili tako z zunanje kot notranje strani. Pazili so na vse estetske podrobnosti. Očistili so ga s posebno metodo s suhim ledom, popravili pa so tudi vseh 132 vijakov, ki so bili že v slabem stanju. Prav tako so veliko pozornosti namenili varnosti, saj so že prej ugotovili, da je bil slabo pričvrščen na podstavek in da njegov meč ne stoji več tako trdno.

Vrnitev Zmagovalca je potekala prav tako skrbno kot njegov odhod. Veliko meščanov in turistov je imelo takrat priložnost, da simbol Beograda vidijo od blizu, kar se ni zgodilo od davnega leta 1928, ko so Meštrovićev kip postavili na Kalemegdanu.