»Včasih so bili mizarji znani po tem, da so v gostilni naročili pet pijač in pri tem pokazali le dva prsta,« je
Matic Radič, mag. inženir lesarstva, zaposlen v podjetju M Sora, hudomušno predstavil eno večjih težav, ki so jih imeli v preteklosti zaposleni v tem poklicu. To je varnost pri delu.
Ampak to je bilo včasih, je zatrdil: »Poklic mizarja ima danes v primerjavi s tistim pred 50 leti enako samo še ime. Tudi v našo panogo so prodrli umetna inteligenca, računalniki in informatika ter spremenili naš način dela. Osnova mizarskega poklica je, da pozna lesne vrste in kompozite iz lesnih materialov, vedeti mora, katere vrste so primerne za kakšen izdelek. Pred začetkom obdelave je pomembna skica načrtovanega izdelka. Potrebna je prostorska predstava, tudi logično razmišljanje, načrtovanje, organiziranost. Dobro je treba poznati stroje in obvladati rokovanje z njimi.
FOTO: arhiv M Sore
Seveda, pravi Matic, v njihovem poslu je prostor tudi za mizarke. Zaposleni vedno več dela opravijo v timih, stremi se k temu, da bi bilo na delovnih mestih čim manj fizičnega napora, kar omogočajo stroji.
Na vprašanje, zakaj se izobraževati za mizarski poklic, je Matic Radič poudaril, da je lesna industrija ena perspektivnejših panog v državi, saj imamo osnovne surovine, lesa, v izobilju. Delovna mesta so odprta in podjetja vabijo mlade. »Če rad delaš z naravnimi materiali, se zavedaš, da je les ena najperspektivnejših surovin zaradi vse večjega zavedanja o pomenu ohranjanja okolja z nizkim ogljičnim odtisom, če znaš občudovati in biti ponosen na izdelek, ki si ga ustvaril, je to pravi poklic zate,« je naštel sogovornik.
Komentarji