Za zdravje možganov, srca in ožilja pomembno tudi spanje

Za zdravje možganov je pomembno tudi spanje, kar poudarjata med drugim Evropska akademija za nevrologijo in Svetovna zdravstvena organizacija. Ameriško združenje za srce je spanje lani dodalo na svoj seznam osmih bistvenih dejavnikov za zdravje srca in ožilja. Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da je dobro spanje ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnega življenja.

Spanje je poleg zdravega prehranjevanja in redne telesne aktivnosti ključnega pomena za telesno zdravje in učinkovito delovanje imunskega sistema. Kot navajajo na NIJZ, je podporni steber pri krepitvi zdravja in dobrega počutja, pomaga pri uravnavanju čustev in premagovanju stresa.

Telesna dejavnost ni le hobi ali zabava

»Pomanjkanje urejenega spanja je povezano s povečano umrljivostjo in obolevnostjo, s škodljivimi učinki na zdravje in zmanjšanjem splošnega dobrega počutja, zmogljivosti in produktivnosti, s stiskami in psihičnimi motnjami, z zlorabo psihoaktivnih sredstev, s povečanimi stroški zdravstvenega varstva ter z nezgodami pri delu, s prometnimi nesrečami in neposrednimi gospodarskimi stroški,« še navajajo na NIJZ.

Nezadostno spanje je povezano z debelostjo, zmanjšano občutljivostjo za inzulin ter nezdravimi izbirami, na primer manj kakovostno prehrano, ki je energijsko bogata. Poleg tega je daljši čas spanja – pri odraslem več kot devet ur – v primerjavi z normalno dolžino (pri odraslem od sedem do devet ur na noč) povezan z razvojem trebušne debelosti. Kot še opozarja NIJZ, so študije pokazale, da pomanjkanje spanja zaradi dnevne utrujenosti vpliva na zmanjševanje telesne dejavnosti. Kronično pomanjkanje spanja pa je povezano z več zdravstvenimi težavami, kot so srčno-žilne bolezni, rak, depresija, sladkorna bolezen tipa 2, prezgodnja umrljivost in demenca.

Prespimo približno tretjino življenja

Skupni čas spanja zavzema približno tretjino življenja. Ključnega pomena za kakovostno življenje je dobro spanje, ki prinaša številne koristi za zdravje. Tako med drugim izboljšuje odpornost in imunske odzive, znižuje krvni tlak in blagodejno vpliva na srce in ožilje, okrepi vrsto možganskih funkcij, vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir. Poleg tega, kot še navaja NIJZ, okrepi našo telesno pripravljenost in energijsko bilanco, dobrodejno vpliva na naše duševno zdravje in čustveno razpoloženje ter ne nazadnje izboljša presnovo telesa.

In kdaj lahko govorimo o kakovostnem spanju? Takrat, ko zvečer potrebujemo čim krajši čas, da zaspimo, ter se ponoči čim manjkrat prebujamo in so prebujanja kratka, ko se zjutraj večinoma zbudimo sveži in spočiti ter ko čez dan normalno opravljamo vsakodnevne dejavnosti.

Priporočena dolžina spanja po starostnih skupinah, kot navajata Svetovna zdravstvena organizacija in National Sleep Foundation (Nacionalna fundacija za spanje), je za malčke (od enega do dveh let) od 11 do 14 ur, za predšolske otroke (od tri do pet let) od 10 do 13 ur, za osnovnošolske otroke (od šest do 13 let) od devet do 11 ur, za najstnike (od 14 do 17 let) od osem do deset ur, za mlajše odrasle (od 18 do 25 let) in za odrasle (od 26 do 64 let) od sedem do devet ur ter za starejše (65 let in več) od sedem do osem ur. Za urejeno spanje pa je potrebna več kot le zadostna dolžina, saj so pomembni tudi kakovost, reden urnik spanja in primerna časovna umeščenost.