Telesna dejavnost ni le hobi ali zabava

Tudi Slovenija je pristopila k Unescovi pobudi Fit za življenje, ki je bila konec junija v Azerbajdžanu sprejeta na Unescovi mednarodni konferenci ministrov in visokih uradnikov, odgovornih za telesno vzgojo in šport. Omenjena pobuda, ki temelji na športu, je namenjena pospeševanju okrevanja po covidu-19, podpiranju vključujočega in celostnega oblikovanja politik na področju športa ter izboljšanju dobrega počutja mladih po vsem svetu.

V Sloveniji se je, kot kažejo podatki, v povprečju v zadnjem desetletju redno ukvarjalo s telesno dejavnostjo ali športno rekreacijo med 65 in 75 odstotki prebivalstva, zato država močno podpira pobudo Fit za življenje, v kateri je šport prepoznan kot ključni družbeni steber, ki povezuje ljudi ter prispeva k zdravju, izobraževanju, družbi in gospodarstvu. To je na konferenci med drugim poudaril vodja slovenske delegacije Mitja Blaganje, generalni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Obenem je še poudaril zavedanje, da telesna dejavnost ni le hobi ali zabava, temveč je temeljni vidik našega splošnega dobrega počutja, zdravja in sreče, pa tudi del gospodarstva in turizma.

Ker šport velja za enega ključnih dejavnikov družbe in zdravega gospodarskega razvoja, je Blaganje pozval udeležence, da postanejo ambasadorji telesne dejavnosti in športa v svojem okolju, saj le skupaj lahko zgradimo močnejši, bolj zdrav in srečnejši svet. Obenem je še predstavil slovenski uspešni program Športnovzgojni karton, ki tudi s pomočjo tehnologije in umetne inteligence odkriva talente, katerih rezultat so izjemni dosežki v športu na najvišji ravni. Z novo uvedenim projektom SLOFit se testiranje in merjenje telesnih sposobnosti posameznikov razširja tudi na odrasle, z namenom ohranjanja njihove telesne dejavnosti in zmanjševanja stroškov zdravstvenega varstva.

Redno ukvarjanje s športom

In kakšno je zdravo in varno ukvarjanje z rekreacijo/športom v vseh življenjskih obdobjih? Zdrava vadba za običajnega človeka v katerem koli obdobju je takšna, s katero omogočamo zdrav mišični tonus, dobro gibljivost sklepov, primerno držo telesa, motorične zmožnosti, izboljšanje dobrega počutja, zmanjšanje stresa, hitrost, boljši spanec, regeneracijo in splošno vitalnost telesnih funkcij (dobra srčno-dihalna zmožnost), odgovarja Mateja Renko, članica izvršilnega odbora pri Sekciji za fitnes, rekreacijo in regeneracijo pod okriljem GZS, sicer pa podjetnica, doktorska študentka, osebna trenerka in svetovalka o prehrani.

»Pri otrocih moramo paziti na ustreznost obremenitev in intenzivnosti, medtem ko je pri starejših pomembna postopnost in prilagojenost zmožnostim, ob katerih je treba upoštevati zdravstvene in druge že prisotne omejitve na področju gibljivosti. Če ste v vlogi trenerja, se še posebej pri starejših osebah pozanimajte o njihovem zdravstvenem stanju, jemanju zdravil, morebitnih preteklih ali svežih poškodbah in pred začetkom dela z njimi preverite njihove gibalne zmožnosti. Navodila zanje naj bodo tudi jasna, kratka in razločna, ker vedno obstaja možnost že prisotnih simptomov demence, osteoporoze ali še ne diagnosticiranih zdravstvenih težav,« pojasnjuje Mateja Renko.

Poleg redne vadbe pa je pomembna tudi zdrava prehrana, ki mora biti kalorično primerno uravnotežena, saj je za zdravje prebivalstva po vsem svetu vedno večji problem postala tudi debelost. Gre za kronično bolezen, ki je povezana z nevarnostjo srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni in povišanega krvnega tlaka, pa med drugim pojasnjuje predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc.

Svetovna zveza proti debelosti (World Obesity Federation) med drugim ocenjuje, da bo do leta 2035 več kot polovica svetovnega prebivalstva opredeljena kot predebela ali s prekomerno telesno težo, če se preventiva, zdravljenje in podpora ne izboljšajo. Stroški debelosti pa bodo leta 2035 znašali več kot štiri bilijone dolarjev.

Zdrava in uravnotežena prehrana

Zato se postavlja vprašanje, kakšna je zdrava in uravnotežena prehrana, ki pripomore k boljšemu zdravju. Kot pravi Mateja Renko, je to takšna hrana, s katero naj bi telesu dali ustrezne deleže makrohranil (beljakovin, zdravih maščob in ogljikovih hidratov) in mikrohranil (vitaminov, mineralov in elementov v sledeh), ki jih v določenem dnevnem ter starostnem obdobju le-to potrebuje. »Bolj kot deleži nekih živil na krožniku, je pomemben način pridelave ali vzreje hrane, ki jo bomo pojedli, in njena priprava, preden jo pojemo. Nič nam ne pomaga, če, na primer, jemo veliko zelenjave, ki je bila obdelana s številnimi strupenimi snovmi in je hranilno zelo prazna, zato se najprej naučimo gojiti in izbirati čim bolj zdravo gojeno hrano, potem pa izbiro deleža mesa, zelenjave, sadja in maščob ter vlaknin prilagodimo svojemu življenjskemu slogu.«

Svetovanje na področju prehrane je v sodobnem času, polnem nasvetov s strani nepregledne vrste samooklicanih strokovnjakov in tako imenovanih diet, ki ponujajo domnevne rešitve za vse povprek, izjemno velik izziv ter velika odgovornost, še poudarja sogovornica. »Poznamo sicer deleže makro- in mikrohranil, ki naj bi jih posameznik glede na posamezne parametre dnevno zaužil, vendar je tu treba tovrstne deleže določati popolnoma individualno, saj ne moremo nekomu, ki osem ur na dan ali več opravlja težko fizično delo, dati enakega jedilnika kot nekomu, ki svoje delo opravlja v umirjeni pisarni, tudi če sta osebi enako stari in zelo podobnih telesnih lastnosti.«

In kot še predlaga Mateja Renko, jejmo, kolikor je mogoče, svežo domačo zelenjavo in sezonsko sadje. Ob nakupu izbirajmo živila, pridelana v Sloveniji ali pa vsaj v državi, za katero lahko preverimo, kakšni so njeni normativi za uporabo fitofarmacevtskih sredstev. »Na jedilniku skozi dan naj bo predvsem čim več raznovrstne zelenjave, s katero bomo dobili dovolj vitaminov in mineralov, telesu pa bomo zagotovili tudi lahkotnost v počutju. Če jeste meso, ob nakupu prav tako preverite poreklo živali. Mleko in mlečne izdelke uživajte, če jih lahko dobro prebavite; tudi živila z vlakninami izbirajte skrbno. Sicer se je hrani, ki vam povzroča težave (zaprtost, napihnjenost, zgago, utrujenost, slabost, glavobol, bolečine v želodcu ali črevesju ipd.) bolje izogniti ali najti alternativo.«