Za krepitev zdravja je odgovoren vsak sam

Zdravje je naše največje bogastvo, zato moramo vsi veliko narediti za krepitev zdravja. Tako kot se vzgoja otroka začne doma in v najzgodnejšem obdobju, tako se tudi zdravje začne ali konča pri vsakem posamezniku ter njegovem zavedanju, da je sam tisti, ki lahko največ naredi za lastno dobro. Tako na vprašanje, kako pomembno vlogo morajo pri tem imeti šola, država in lokalne skupnosti, odgovarja Mateja Renko, članica izvršilnega odbora pri Sekciji za fitnes, rekreacijo in regeneracijo pod okriljem GZS, sicer pa podjetnica, doktorska študentka, osebna trenerka in svetovalka o prehrani.

»Če je skrb zase in svoje telo v družini običajna praksa, potem ta navada postane del vsakodnevnega življenja, ki ne potrebuje dodatnih spodbud iz drugih institucij, kot so šole, občine ali njihove krajevne skupnosti in podobno,« pojasnjuje Mateja Renko.

Izzivi sodobnega časa

Zaradi vseh delovnih in drugih obveznosti nas sodobni čas kljub povečevanju izbire gibalnih možnosti oziroma športnih dejavnosti postavlja pred vedno večji izziv, kako ob dolgem delovnem dnevu poleg družinskih ali preostalih obveznosti najti še čas, da poskrbimo zase in za svoje zdravje.

»Zlasti pri mladi populaciji so najpomembnejši vodniki šole s svojimi rednimi športnimi programi in številnimi obšolskimi možnostmi v sklopu njihovega okolja. Športne dejavnosti so tudi družabne, kjer se mladi lahko izurijo v številnih spretnostih, etičnih in moralnih veščinah, ekipnem povezovanju, konstruktivnem sodelovanju, vztrajnosti, optimizmu, poštenosti, spopadanju z morebitno izgubo, delitvijo odgovornosti in zaslug in podobno,« pravi sogovornica.

Naloga države je, še dodaja, da šolski sistem prilagodi novemu, precej intenzivnejšemu načinu življenja in izobraževanja, kot je to bilo nekoč in še traja. Predstavnikom vzgojno-izobraževalnih institucij in njihovim uporabnikom je treba omogočiti delo v takšnih pogojih, da bodo učinkovito, predvsem pa lahkotno uresničevali tudi standarde zdravja za vse deležnike v tem procesu.

»Ta sprememba je pomembna, saj lokalna skupnost svojo vlogo na tem področju že izvaja, vendar predvsem pri odraslih, medtem ko so šole na področju tovrstnih spodbud še vedno precej manj učinkovite. Pri tem je lahko primer šolska prehrana, ki vsebuje prevelik delež živil z ogljikovimi hidrati, saj jedilnike marsikje še vedno pripravljajo kadri brez ustreznega znanja.«

Pomembno je pravilno gibanje

In s čim vse je mogoče ljudi spodbujati k čim bolj zdravemu načinu življenja? V zadnjih letih občine s svojimi krajevnimi skupnostmi dajejo vedno večji poudarek tudi tovrstnim aktivnostim in infrastrukturi za te namene. Mateja Renko pojasnjuje, da je vse več tudi fitnesov na prostem, urejajo se kolesarske poti in poti za pohodnike, možnost izposoje koles, urejajo steze za tek, parke in druge površine s pozelenitvijo, na katerih je omogočeno različno druženje, vadbe v vaških domovih, v katerih imajo zlasti v zimskem času organizirane vadbe, kot so aerobika, zumba in druge.

»Veliko je tudi igrišč, kjer je prav tako mogoče izvajati številne gibalne dejavnosti posamezno ali v skupini. Pomembno vlogo imajo tudi različna društva, še posebno upokojenska – ta za svoje člane organizirajo raznovrstne dejavnosti za gibanje, kot so kolesarjenje, redni pohodi, krajše dnevne jutranje vadbe za razgibavanje v naravi na svežem zraku.«

Spodbude na področju zdravega načina življenja že potekajo in ljudje se nanje vedno bolj in radi odzivajo. In kot pravi sogovornica, to spodbuja nova vprašanja o zdravju in varnosti vadbe, s katerimi iščemo možnosti ne samo za gibanje samo po sebi, temveč za zdravo in pravilno gibanje. In to tako, ki bo telesno zmožnost posameznika resnično podprlo, namesto da ga v prepričanju, da dela prav, morda celo poslabša.