Epidemija covida-19 že več kot leto dni zaposluje celoten zdravstveni sistem. Laboratoriji kot del tega sistema imajo opravka z najširšo ciljno skupino uporabnikov zdravstvenih storitev, saj morajo tako rekoč vsi odrasli prebivalci v vsakdanjem življenju bolj ali manj pogosto dokazovati, da niso okuženi s sars-cov-2. Zato se je močno spremenilo tudi delo v laboratorijih.
S čim se ta čas največ ukvarjajo in kakšni so trendi v laboratorijski diagnostiki, smo povprašali v zasebnem diagnostičnem laboratoriju z najdaljšo tradicijo v Sloveniji, Adria labu, članu skupine Synlab.
Neposredno delo v laboratoriju se je močno spremenilo že zaradi ukrepov in priporočil NIJZ za preprečevanje širjenja okužb – od omejevanja števila pacientov, zahtevane medosebne razdalje, preverjanja zdravstvenega stanja obiskovalcev do dodatnega razkuževanja površin, prezračevanja prostorov, dodatne zaščitne opreme in podobno. Hkrati se je splošno zanimanje za laboratorijske storitve povečalo.
Laboratorijski testi pomagajo postaviti dve tretjini diagnoz, z njimi se spremlja tudi zdravljenje bolezni.
»Po eni strani so ljudje pri nas iskali informacije, ki jih drugje niso dobili, saj je bil dostop do zdravnikov otežen. Po drugi so zdravniki paciente najprej napotili v laboratorij in šele nato izvedli obravnavo. Dostopnost do zdravnikov se je v zadnjem času sicer izboljšala, vseeno pa je med ljudmi ostala nekoliko povečana skrb za lastno zdravje, bolj so ozaveščeni in večkrat se odločijo za preventivni pregled,« opažajo v Adria labu.
V ospredju nove preiskave
Spremenilo se je tudi povpraševanje po preiskavah. Zdaj izstopajo te, ki so povezane s covidom-19, z odpornostjo organizma ali cepljenjem. V Adria labu so se prilagodili novim okoliščinam in uvedli novo preiskavo, dokazovanje protiteles proti sars-cov-2, in možnost odvzema brisa za test PCR v preventivne namene (za športnike, poslovneže, prehajanje državnih meja ...). Preiskava dokazovanja prisotnosti protiteles pa je daleč najbolj priljubljena.
Poleg omenjenih je vse od pojava novega koronavirusa izredno pogosta še preiskava vitamina D, ki naj bi glede na izvedene študije pripomogel k dvigu odpornosti organizma in preprečeval hujši potek bolezni covid-19, iz istega razloga pa tudi ugotavljanje ravni cinka in selena.
Kot je pojasnila direktorica in vodja laboratorija Adria lab
Mojca Bilač Krašnja, so zaradi dolgotrajnih posledic in zapletov po preboleli bolezni covid-19 oblikovali poseben paket preiskav postcovid-19, s katerimi lahko preboleli preverijo svoje zdravstveno stanje oziroma delovanje pomembnih organov, na katerih lahko okužba z virusom sars-cov-2 pusti resne posledice (srce, jetra, ledvice, motnje strjevanja krvi). Po zapletu z motnjami strjevanja krvi, povezanimi s cepljenjem s cepivoma AstraZeneca in Janssen, so zaznali povečano zanimanje tudi za preiskavo trombocitov in preiskavo D-dimer.
Kako se pripraviti za laboratorij?
Če bi sklepali po zanimanju za storitve diagnostičnih laboratorijev, smo Slovenci že precej ozaveščeni o nujnosti skrbi za zdravje. In obratno, tudi laboratoriji imajo lahko pomembno vlogo pri ozaveščanju. V Adria labu je veliko aktivnosti usmerjenih v izobraževanje in informiranje ljudi o pomenu preventive pri ohranjanju zdravja, zelo aktivni so tudi na družbenih omrežjih.
Za uporabnike je na primer dobro vedeti, kako se pravilno pripraviti na odvzem krvi. Pred tem je namreč treba upoštevati nekaj drobnih, a pomembnih napotkov, da bodo rezultati preiskav čim bolj pravilni. Dejavniki, kot so čas odvzema krvi, post, prehrana, gibanje, drža telesa, lahko različno vplivajo na rezultate analize.
Na kratko: najprimernejši čas za odvzem krvi je zjutraj, saj so referenčne vrednosti preiskav določene v bioloških vzorcih, ki so bili odvzeti med 7. in 9. uro zjutraj. Priporočljivo je, da preiskovanci pridejo na odvzem tešči (da 8 do 12 ur pred odvzemom ne jedo). Toliko časa naj tudi ne bi kadili ter uživali alkohola in kofeina. Načeloma (če ni drugače dogovorjeno z zdravnikom) naj pred odvzemom vzorca ne bi vzeli zdravil, razen nujnih. Ker na rezultate preiskav lahko vpliva tudi napor, se je vsaj dan prej dobro izogniti pretirani telesni aktivnosti. Pred odvzemom krvi je priporočljivo, da preiskovanec miruje v sedečem položaju vsaj 15 minut ter se psihično in fizično umiri, kadar je to le mogoče.
Zanimiva protitelesa
Medtem ko veljajo rezultati preventivnih testov PCR in HAG kot uradno dokazilo za prehajanje meje, udeležbo na prireditvah, vstop v lokale itd., ima dokazovanje protiteles na sars-cov-2 omejeno uporabnost. Zato nas je zanimalo, kdo in zakaj se odloči za to preiskavo.
»Testiranje anti-sars-cov-2 je namenjeno dokazovanju prebolele okužbe s sars-cov-2 ali ugotavljanju nastanka protiteles po cepljenju. Kljub temu da izvid te preiskave še ni priznan kot potrdilo o prebolevnosti, se veliko ljudi zanima zanjo. Kar nekaj jih je namreč prebolelo covid-19 asimptomatsko in sploh ne vedo, da so že bili v stiku z virusom in razvili protitelesa. Odkar je na voljo cepljenje, posameznike zanima tudi, koliko protiteles so razvili po njem. Kar nekaj je takšnih, ki to pridejo preverit vsak mesec in spremljajo, kako se pri njih giblje vrednost protiteles – bodisi po cepljenju bodisi preboleli bolezni,« je povedala direktorica Adria laba.
Diagnostični laboratoriji se v epidemiji koronavirusne bolezni ukvarjajo zlasti z odvzemanjem brisov za test PCR in ugotavljanjem prisotnosti protiteles. FOTO: Luisa Gonzalez/Reuters
Slišati je predloge, da bi omenjeni izvid vendarle lahko veljal kot uradno potrdilo o prebolevnosti ali vsaj kot pomoč pri odločanju, kdaj se (znova) cepiti. Sogovornica pravi, da o tem odločata stroka in NIJZ. Sicer pa o virusu, razvoju bolezni in odzivu organizma na bolezen ali cepljenje zvemo vsak dan kaj novega, zato so spremembe v odzivu stroke seveda pričakovane. V Avstriji denimo naj bi ta izvid že služil kot potrdilo za prehajanje državne meje.
Bo pa v prihodnosti velik izziv za laboratorijsko medicino samotestiranje. Tudi pri nas v lekarnah že prodajajo teste na protitelesa. Ki pa imajo – to je treba upoštevati – za zdaj še manjšo specifičnost in občutljivost, točnost rezultata pa je odvisna ob mnogih dejavnikov, najbolj od spretnosti rokovanja s testom.
Ozaveščeni so za preventivo
Adria lab ponuja veliko različnih preiskav, poleg koronavirusnih. Katere so bile v preteklosti in so še zdaj najbolj aktualne samoplačniške preiskave in katere lahko največ prispevajo k boljšemu javnemu zdravju?
»Laboratorijski testi pomagajo postaviti kar dve tretjini diagnoz, uporabljajo pa se tudi za spremljanje poteka in zdravljenja bolezni,« odgovarjajo v Adria labu. Ker lahko z njimi pogosto pravočasno odkrijemo neravnovesja v telesu, preden se bolezen razvije in simptomi še niso opazni, lahko skrajšajo in izboljšajo zdravljenje.
Po izkušnjah laboratorija veliko ljudi samih spremlja svoje zdravstveno stanje, saj se zavedajo, da je preventiva boljša kot kurativa. Tako si redno nekajkrat na leto samoplačniško kontrolirajo ščitnico, glukozo, holesterol, železo, PSA, vitamine in drugo. Tovrstne preiskave so postale cenovno zelo dostopne.
V trendu so moderne laboratorijske preiskave, ki temeljijo na genetiki.
Izjemno priljubljeni so različno obsežni preventivni paketi laboratorijskih preiskav, s katerimi posameznik preveri splošno zdravstveno stanje, delovanje posameznih organov in pojav morebitnih prikritih bolezni, katerih simptomi še niso opazni.
In prihodnost? V trendu so moderne laboratorijske preiskave, ki temeljijo na genetiki. Mojca Bilač Krašnja: »Zaradi velikega znanstvenega napredka na področju genetike in personalizirane medicine ter znanstvenih raziskav, opravljenih na teh področjih, je danes mogoče s preučevanjem DNK pridobiti veliko informacij, ki so zelo pomembne za naše zdravje. Kot član skupine Synlab imamo tudi mi dostop do nekaterih inovativnih genetskih preiskav, na katere se je mogoče naročiti v sodelovanju z zdravnikom, ki odloči o smiselnosti preiskave in izvid tudi interpretira.«
Komentarji