Očala in slušni aparat kot del preventive proti demenci

Več kot 55 milijonov ljudi po svetu ima demenco, vsako leto je odkritih skoraj deset milijonov novih primerov, poroča Svetovna zdravstvena organizacija. Leta 2019 je bolezen svetovno gospodarstvo stala 1300 milijard ameriških dolarjev, polovico tega z neformalno skrbjo.

Sindrom demence najpogosteje povzročajo počasi napredujoče, nevrodegenerativne bolezni možganov. V približno 60 odstotkih se pojavlja kot Alzheimerjeva bolezen, ki poleg pozabljivosti povzroča predvsem težave z iskanjem besed, spremenjeno orientacijo in podobno. Številne druge bolezni lahko vodijo v podobne simptome, pojasnjuje doc. dr. Milica G. Kramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, ki je tudi del ekipe v združenju Spominčica – Alzheimer Slovenija.

Pogosta je demenca z Lewyjevimi telesci, ki se lahko kaže tudi z motnjo spomina, pozornosti, orientacije, lahko pa tudi z motnjo gibanja v smislu upočasnjenosti, tresenja rok, sprememb v razpoloženju in drugimi simptomi. Prav tako je razširjena tudi mešana oblika demence, pri kateri na simptome vplivajo tudi pridružene žilne spremembe v možganih, ki jih sicer pripisujejo značilnostim možganske kapi.

Marsikdaj ima oseba s sindromom demence lahko ohranjen spomin, a se ji spremeni osebnost, ima motnje vedenja, presoje ali govora, kar nakazuje na frontotemporalno demenco. »Pomembno je, da je ob pojavu kakršnihkoli zdravstvenih težav stanje zgodaj diagnostično opredeljeno. Zdaj dostopna zdravila za nevrodegenerativne bolezni so najučinkovitejša v zgodnjih fazah bolezni,« poudarja nevrologinja.

Ozaveščenost družbe splošno in tudi zdravstvenih delavcev o bolezni se v Sloveniji izboljšuje, a nadaljnje izobraževanje in preventivne aktivnosti v strokovni in laični javnosti so nujne, če želimo družbo usmeriti k bolj zdravemu življenjskemu slogu, k spodbujanju zdravega staranja ter prepoznavanju zgodnjih znakov nevrodegenerativnih bolezni, ki se lahko razvijejo v demenco, pojasnjuje Krambergerjeva. Med dejavniki tveganja, ki posameznika hitreje vodijo v ta sindrom, so povišan krvni tlak, čezmerna telesna teža, kajenje, sladkorna bolezen, motnje sluha, 40 odstotkov dejavnikov pa je takšnih, na katere lahko sami vplivamo predvsem z zdravim življenjskim slogom. To je, da uživamo ustrezna zdravila za pridružene bolezni, se zdravo prehranjujemo, imamo redno telesno in miselno aktivnost, se družimo, če je treba, uporabljamo očala, slušni aparat in tako dalje. Vse več raziskav kaže povezanost med težavami s sluhom in demenco. Ugoden vpliv ima tudi izobrazba, predvsem znanje jezikov.

Nujna sistemska ureditev oskrbe

S podaljšano pričakovano življenjsko dobo je ključno tudi aktivno spodbujanje zdravega staranja z zagotavljanjem aktivne vključenosti starejših v družbo ter ustrezne dostopnosti zdravstvenih in socialnih storitev v družbi. »Ključno je spodbujanje preventivnih dejavnosti, spodbujanje zdravega življenjskega sloga v družbi, hkrati pa zagotavljanje izboljšane sistematične in redne zdravstvene oskrbe ter diagnostike tudi za starostnike. Na ta način bo omogočeno zgodnje prepoznavanje bolezni, ki vodijo v demenco, posamezniki bodo imeli možnost za zdravljenje ter s tem tudi podaljšano obdobje njihove samostojnosti in boljšo kakovost življenja,« o nujnosti sistemskega pristopa pravi sogovornica.

Za bolnika z razvito obliko demence je ključno, da čim dlje živi v domačem okolju, napredovanje bolezni pa vodi v vse bolj izrazite simptome, ki so velikokrat zelo izčrpavajoči predvsem za skrbnika. Njegove osebne potrebe so velikokrat povsem zapostavljene, je čustveno in telesno utrujen, soočen tudi s pomembnimi (večinoma nezaznanimi) stroški za zagotavljanje pomoči. S podaljševanjem življenjske dobe je pričakovano, da bo ljudi z demenco vse več, zato bo ta problematika postala za družbo zelo pomembna, zato je treba takoj ustrezno in sistemsko urediti dolgotrajno oskrbo, opozarja Krambergerjeva.

Diagnostika in terapije

V zadnjih dveh letih se zelo hitro razvijajo številne diagnostične in terapevtske možnosti za natančnejšo in zgodnejšo diagnozo ter zdravljenje. V raziskovalne in tudi v klinične namene je na voljo vse več naprednih metod slikanja možganov, ki odražajo bolezenske procese v možganih. V rutinski diagnostični obravnavi se kmalu obetajo preiskave krvi za določanje bioloških markerjev demence, ki bodo olajšale diagnostični postopek in omogočile tudi večjo dostopnost za bolnike.

Sedanje raziskave se vse bolj usmerjajo v personalizirano medicino, ki vključuje tudi analizo posameznikovih genetskih značilnosti. Po besedah Krambergerjeve stroka v Sloveniji sodeluje v nekaj mednarodnih kliničnih raziskavah, ki so namenjene preizkušanju novih učinkovin za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, in tudi v dveh evropskih raziskovalnih projektih, ki se ukvarjata predvsem z individualizirano, zgodnejšo ter natančnejšo diagnozo nevrodegenerativnih bolezni, ki se kažejo z demenco.

Če bo Evropska agencija za zdravila odobrila registracijo, verjetno lahko pričakujemo eno od dveh novih zdravil za zgodnjo fazo Alzheimerjeve bolezni sredi prihodnjega leta. V Sloveniji se za zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve bolezni uporablja analiza možganske tekočine, v kateri se določijo biomarkerji demence.

»Že zdaj odkrijemo veliko primerov z zgodnjo fazo bolezni, vendar je le majhen delež oseb napotenih v ambulanto v zgodnjem obdobju bolezni, mnogi poiščejo pomoč šele, ko je že v zmerno ali težje napredovali fazi. Ob dostopnosti novega zdravila pričakujemo veliko večji delež napotitev v kognitivne ambulante, a za ustrezno obravnavo bomo potrebovali povečanje kadrovskih, prostorskih in diagnostičnih kapacitet,« poudarja Milica G. Kramberger.