Po dveh desetletjih iskanja zdravila za alzheimerjevo bolezen, to je najpogostejša bolezen, ki jo poznamo pod skupnim imenom demenca, so raziskovalci v zadnjih dvanajstih mesecih predstavili že drugo potencialno zdravilo, za katero se zdi, da upočasnjuje napredovanje te bolezni in v možganih celo odstrani nenormalne beljakovine amiloid.

»To bi lahko bil začetek konca alzheimerjeve bolezni,« je komentiral dr. Richard Oakley, pomočnik direktorja za raziskave pri Alzheimer's Society novico, da 18-mesečne raziskave, ki so jih opravili v ameriškem podjetju Eli Lilly, kažejo odlične rezultate: snov donanemab upočasni napredovanje simptomov alzheimerjeve bolezni za 36 odstotkov. To je občutno bolje kot pri lanskem prebojnem zdravilu lekanemab, ki je napredovanje simptomov zmanjšalo za 27 odstotkov.

Alzheimerjevi bolezni bomo morali v našem zdravstvenem sistemu dati novo, pomembnejše in finančno zahtevnejše mesto, tako da bodo tudi naši bolniki imeli enake možnosti kot drugje po svetu. FOTO: Blaž Samec/Delo

Raziskava je pokazala, da 47 odstotkov pacientov, ki so prejemali donanemab, po enem letu ni pokazalo nobenega upada kognitivnih in funkcionalnih aktivnosti, kar pomeni, da so normalno opravljali vsakodnevne življenjske dejavnosti, kot so upravljanje financ, vožnja, ukvarjanje s hobiji in pogovori o trenutnih dogodkih. Pri pacientih, ki so prejemali placebo, so to ugotovili pri 29 odstotkih.

Odpravlja vzrok bolezni

Udeleženci, ki so se zdravili z donanemabom, so imeli tudi za 39 odstotkov manjše tveganje za napredovanje v naslednjo stopnjo bolezni v primerjavi s pacienti, ki so prejemali placebo. Dvainpetdeset odstotkov udeležencev, ki so prejemali novo zdravilo, je zaključilo zdravljenje v času do enega leta, 72 odstotkov pa do 18 mesecev, kar pomeni, da so jim iz možganov izginili plaki oziroma nenormalne beljakovine amiloid.

To pa je bistveno: donanemab je zdravilo, ki ne lajša simptomov alzheimerjeve bolezni, ampak se spopada z enim od temeljnih vzrokov, z nenormalnimi beljakovinami, ki nastanejo v možganih človeka z alzheimerjevo boleznijo.

Med raziskavo so ugotovili tudi nekatere stranske učinke zdravljenja z donanemabom, pravijo v podjetju Eli Lilly. Tako kot pri drugih zdravilih za odstranjevanje amiloida so pri 24 odstotkih ljudi, ki so ga jemali, ugotovili otekanje nekaterih delov možganov, tri osebe pa so umrle.

Zaradi drugačne obravnave pacientov z alzheimerjevo boleznijo se bodo novima zdraviloma morali prilagoditi tudi zdravstveni sistemi posameznih držav. FOTO: Jure Eržen/Delo

Donanemab je zdravilo za imunoterapijo, ki se v medicini že uporablja za zdravljenje različnih bolezni, denimo raka. Ta zdravila imunskemu sistemu v telesu sporočajo, naj napade tuje celice ali beljakovine in jih odstrani, da ne morejo več povzročati težav. V primeru donanemaba nauči imunske celice prepoznati in odstraniti beljakovino amiloid, ki se kopiči v možganih pri alzheimerjevi bolezni.

Konkurenca pomeni nižjo ceno

Nevrologinja Milica Gregorič Kramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, je podobno kot številni strokovnjaki po svetu zadovoljna, da imamo v tako kratkem času novo zdravilo zoper alzheimerjevo bolezen. Ocenjuje, da je pomembno, da bo poleg lani odkritega zdravila lekanemab – ta je bil že odobren v Ameriki, zdaj pa je v postopku odobritve na Evropski agenciji za zdravila – na voljo še novo zdravilo, ki mora sicer pridobiti dovoljenje ameriške agencije za zdravila, temu pa bo sledil postopek odobritve v Evropi. »Večja konkurenca pomeni večjo izbiro, nižjo ceno za države oziroma za uporabnike, čeprav bo cena teh zdravil zagotovo višja od cene sedanjega zdravljenja alzheimerjeve demence,« pravi Krambergerjeva.

»To zdravilo ne bo kot analgetik, ki pomaga skorajda vsem. Pri tem zdravljenju bosta potrebna skrbno načrtovan individualni pristop ter natančna diagnoza bolezni v zgodnji fazi,« pravi Milica Gregorič Kramberger. FOTO: Simona Fajfar/Delo

Dodaja še, da se zdijo rezultati raziskav o donanemabu nedvoumni in je velika verjetnost, da bomo to zdravilo v nekaj letih imeli tudi v Evropi. Pomembno pa je vedeti, da bo zdravilo primerno za ljudi, ki imajo alzheimerjevo bolezen v zgodnji fazi, kar pomeni, da bo lahko na voljo za izbrano oziroma za diagnostično jasno opredeljeno populacijo: »To zdravilo ne bo kot analgetik, ki pomaga skorajda vsem. Pri tem zdravljenju bosta potrebna skrbno načrtovan individualni pristop ter natančna diagnoza bolezni v zgodnji fazi.«

Čeprav številnih odgovorov o tem novem in težko pričakovanem zdravilu znanstveniki še nimajo, dve zdravili, povezani z demenco, opozarjata na to, da bo treba zdravstveni sistem prilagoditi novim razmeram, opozarja Krambergerjeva: »Z novima zdraviloma – ali bomo v Sloveniji imeli eno ali obe, je še prezgodaj napovedovati –, ki se ju daje pacientom intravenozno dvakrat oziroma enkrat na mesec, ne bo dovolj le diagnostika in redno jemanje zdravil tako kot zdaj, ampak bo treba redno in kompleksno spremljati paciente in preverjati njihovo stanje. Zdravstveni sistem se bo moral temu prilagoditi.«

Alzheimerjevi bolezni, ki je še vedno ena najbolj stigmatiziranih bolezni, bomo morali v našem zdravstvenem sistemu dati novo, pomembnejše in finančno zahtevnejše mesto, tako da bodo tudi naši bolniki imeli enake možnosti kot drugje po svetu.