Neomejen dostop | že od 9,99€
Inkontinenca sodi med tiste zdravstvene tegobe, ki najbolj vplivajo na (ne)kakovost življenja. Osebe, ki jo imajo, imajo zaradi nje veliko vsakodnevnih težav in neprijetnosti.
Še zlasti pa so v nezavidljivem položaju vsi, ki se jim razvije tako imenovani inkontinenčni dermatitis. Ta spada v skupino poškodb kože zaradi vlage in je neprijeten tako za pacienta kot za tiste, ki izvajajo nego. Karmen Bolta, strokovna vodja in vodja prodaje v podjetju Abena Helpi, ki je del danske skupine Abena, pravi, da pri inkontinenčnem dermatitisu »pride do poškodbe kože zaradi dolge izpostavljenosti urinu in/ali blatu, ki dražita kožo. Inkontinenčni dermatitis je med osebami z inkontinenco precej razširjen pojav (do 45 odstotkov oseb z inkontinenco).
Pogosteje se pojavi pri starejših osebah, saj proces staranja zmanjša zaščitno funkcijo kože, na kar vpliva tudi manjša vsebnost maščob in vlažilnih komponent. A ne gre le za zdravstveni vidik, temveč tudi za ekonomski, saj so po podatkih Evropskega združenja urologov stroški, povezani z inkontinenco, lani znašali slabih 70 milijard evrov.«
Inkontinenčni dermatitis se lahko pojavi zaradi različnih dejavnikov, ki zmanjšajo delovanje zaščitne funkcije kože. Po sogovorničinih besedah so to najpogosteje »ponavljajoče čiščenje kože (tudi z neustreznimi izdelki), trenje na koži (pregrobe krpice, trenje kože ob pripomočke za inkontinenco), sprememba pH površine kože, prisotnost mikroorganizmov, prisotnost črevesnih encimov, ki razgrajujejo maščobe in beljakovine. Okolje v anogenitalnem predelu zaradi prisotnosti vlage in pripomočkov za inkontinenco predstavlja tako imenovano zaprto toplo gredo in s tem odlično gojišče za mikroorganizme«.
Ena večjih težav inkontinenčnega dermatitisa je, da močno znižuje kakovost življenja. Že sama inkontinenca ima negativen vpliv na vsakodnevno življenje, na kariero, druženje, spolne odnose in tako dalje. Če pa je prisoten še inkontinenčni dermatitis, je vse skupaj še dodatno oteženo. Urinska inkontinenca in še posebno inkontinenca blata ter poškodbe kože zaradi stalne prisotnosti vlage povzročajo hudo psihosocialno stisko posameznika, ki se spopada s temi težavami.
Inkontinenčni dermatitis lahko hitro zamenjamo s prvo ali drugo stopnjo poškodbe (razjede, preležanine, dekubitus) zaradi pritiska. To se še zlasti rado zgodi, če se zaradi predebelih nanosov zaščitnih krem in mazil ter neustreznega odstranjevanja teh ne vidi, kaj se dogaja s kožo pod njimi. Pomembna razlika je tudi sama lokacija. Inkontinenčni dermatitis se pojavlja na anogenitalnem predelu, medtem ko se poškodbe zaradi pritiska najpogosteje pojavijo nad kostnimi štrlinami ali pod medicinskimi pripomočki zaradi omejenega gibanja ter delovanja pritiska, strižnih sil, trenja in mikroklime na tem mestu, pojasnjuje sogovornica. Razlika je tudi v tem, da je inkontinenčni dermatitis površinska poškodba, ki je posledica dolgotrajnega stika z urinom in/ali blatom, je nepravilnih oblik, koža pa je pogosto čezmerno vlažna (macerirana), medtem ko pri poškodbah zaradi pritiska ne gre več samo za površinsko poškodbo kože, saj gre pogosto za zelo globoke rane, simetričnih robov z vidnimi linijami, podminiranimi robovi in nekrotičnim tkivom.
Inkontinenca je eden izmed dejavnikov tveganja za nastanek poškodb zaradi pritiska, saj zmanjša odpornost kože, zvišuje pH na koži, sploh ob prisotnosti fekalne inkontinence. Pripomočki za inkontinenco pa ustvarijo toplo okolje z veliko vlage. Raziskave med bolniki s poškodbo zaradi pritiska so pokazale, da je imelo skoraj 57 odstotkov bolnikov fekalno inkontinenco in da je bila verjetnost za nastanek poškodbe kože za 22 odstotkov višja kot pri bolnikih brez fekalne inkontinence.
Za čiščenje kože v anogenitalnem predelu sogovornica priporoča uporabo izdelkov za čiščenje kože, ki poleg čistilnih sestavin vsebujejo tudi vlažilne in zaščitne snovi, ki »pomagajo pri obnavljanju kože in ohranjanju njene naravne zaščitne funkcije. Sem umeščamo čistilne losjone in pene, ki se ne izpirajo z vodo; vlažne umivalne rokavice ali krpice tri-v-enem. Z nanosom vlažilnih sredstev z večjo vsebnostjo olj se zmanjša oziroma uravnava izguba naše naravne vlage in delno nadomesti izguba maščobe na površini kože. Glede na sam videz oziroma obremenjenost kože pa je priporočljiv nanos zaščitnega negovalnega sredstva v obliki mazila z višjo vsebnostjo maščob, dodatkom dimetikona ali cinkovega oksida. Zaščitna sredstva naredijo na koži mehansko zaščito pred urinom in/ali v blatu prisotnih dražečih snovi, pri čemer nanosi zaščitnih sredstev ne smejo biti pastozni, ker je potem za odstranjevanje potrebna uporaba sile, s čimer se pojavi nepotrebno trenje in se pogosto ujamemo v začaran krog poškodbe kože,« zaključi Karmen Bolta.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji