Neomejen dostop | že od 9,99€
Poklicno in strokovno izobraževanje ter usposabljanje bo imelo osrednjo vlogo pri oblikovanju prihodnosti Evrope. Njegov vpliv bo precej širši od tega, kako zaposljiv bo posameznik, saj bo poganjal gospodarsko rast, inovacije in konkurenčnost, prispeva lahko tudi k socialni vključenosti v skladu z evropskimi trajnostnostnimi zavezami do leta 2050.
Udeleženci nedavnega dogodka o evropski agendi za prihodnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja (VET) v Bruslju so poudarjali, da je zato treba zagotoviti, da bo delovna sila obvladala znanja in veščine, ki so nujne za nove industrije, ter da bodo izobraževalni programi pomagali podjetjem ostati spredaj in se prilagodili spremembam na trgu. Nujno je tudi povečati prepoznavnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter poskrbeti za spremembo ugleda v družbi, da ga bo povezovala s kakovostjo in odličnostjo.
Mnogi poklicno in strokovno izobraževanje še vedno povezujejo s kasnejšim bolj umazanim, napornejšim in slabše plačanim delom ter manj priložnostmi za napredovanje v karieri. Vendar so razvoj tehnologij in tudi druge okoliščine vse to spremenili, preslaba informiranost mladih in predvsem njihovih staršev o tem pa je med najpogostejšimi razlogi, da je vpis in pozneje udejstvovanje v teh, predvsem tehničnih poklicih manjše, kot bi lahko bilo. Pri tem se izgublja največ potenciala deklet.
Kot sicer povedo v šolskih centrih, se razmere počasi izboljšujejo, ugotavljajo, da je med mladimi, ki se vpisujejo na poklicne in strokovne programe, čedalje več takšnih, ki jih določen poklic res zanima in želijo zgraditi kariero, prihajajo tudi tisti z najboljšimi ocenami, česar je bilo v preteklosti manj. V zadnjih letih se je precej povečal tudi delež tistih, ki uspešno končajo šolanje, manj je ponavljanja letnikov.
Na vprašanje, kako povečati zanimanje za poklicno in strokovno izobraževanje med mladimi, v Centru RS za poklicno izobraževanje (CPI), kjer od leta 2008 aktivno delujejo na področju promocije poklicev in poklicnega izobraževanja, poudarjajo:
Država pa mora oblikovati in podpirati zakonodajo ter pobude za poklicno izobraževanje, vključno s finančnimi spodbudami za podjetja, ki sodelujejo pri izobraževanju in zaposlovanju mladih strokovnjakov.
Vse več mladih se zanima za poklicne šole in programe, vendar, pozivajo v CPI, sta za dolgoročne spremembe potrebna vztrajnost in sodelovanje vseh deležnikov.
Veliko možnosti za izboljšave vidijo v percepciji poklicnega izobraževanja v javnosti. Po besedah Sare Gošnak, tehnične delegatke WorldSkills Slovenia iz CPI, je nujno sistematično spreminjanje javnega mnenja o poklicnem izobraževanju, ki naj se začne pri predstavitvi poklicev kot enakovrednih akademskim. Promocijske kampanje, zgodbe o uspehu, javne prireditve in medijska prisotnost so lahko učinkovita orodja za izboljšanje ugleda poklicev in poklicnega izobraževanja.
K večji privlačnosti poklicnega in strokovnega izobraževanja bi lahko pripomogle tudi številne novosti, ki se obetajo na področju izobraževanja. Ena od ključnih pobud je po navedbah Gošnakove projekt CPI Modernizacija poklicnega izobraževanja. V okviru projektnih dejavnosti bodo pripravili smernice za kakovostno izvedbo izobraževalnih programov ter vzpostavili digitalno podprta učna mesta, kjer bodo dijaki imeli dostop do najnovejših tehnologij in digitalnih virov.
To bo omogočilo bolj dinamično in sodobno učno okolje, ki bo bolj privlačno za mlade. »S temi novostmi in projekti, ki jih izvajamo, si prizadevamo ustvariti sodobnejše, bolj dinamično in privlačno poklicno izobraževanje, ki bo mladim omogočilo pridobitev relevantnih znanj in spretnosti ter jih pripravilo na uspešno kariero,« načrtujejo v CPI.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji