Do trajnostne rasti in zelenega prehoda le z ustreznimi poklici

V preteklosti je veljalo prepričanje, da mora vsakdo doseči terciarno izobrazbo, samo tako ga lahko čaka uspešna poklicna pot. S spremembami v načinu dela, ki jih prinašajo tehnologije, to ne velja več, poklicno in strokovno izobraževanje je lahko temelj za uspešno kariero, odličnost prinaša tudi ugled.

Center RS za poklicno izobraževanje, vodenje katerega septembra kot v. d. direktorja prevzema Aleksandar Sladojević, zdaj veliko aktivnosti usmerja v promocijo in ozaveščanje o tem izobraževanju in poklicih, ki izhajajo iz njega.

Rezultati izbirnega postopka za vpis v višje strokovno izobraževanje za novo študijsko leto kažejo, da so sprejeti skoraj vsi od leta 1950 prijavljeni kandidati. Kako ocenjujete vpis?

Na CPI spodbujamo čim večji vpis v programe poklicnega in strokovnega izobraževanja (PSI), vključno s programi na višješolski ravni. Dve tretjini dijakov posamezne generacije se vpiše v te programe, tretjina pa v gimnazijske. Segmentu PSI moramo posvetiti veliko pozornosti tudi v luči kadrovske krize na vseh področjih, ki je ne čutimo samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah EU.

Evropska komisija spodbuja PSI, temu področju namenja tudi precej sredstev. Povezuje ga s poklici prihodnosti in ga navaja kot pogoj za zeleni prehod ter za pravično družbo prihodnosti. Zakaj je tako pomembno?

Res je, evropska komisija ima številne programe in mehanizme, s katerimi podpira trajnostno rast držav članic. V okviru načrta za okrevanje in odpornost je morala vsaka država članica pripraviti načrt, ki je podlaga za črpanje sredstev iz tega mehanizma, v njem pa je bilo treba nujno poudariti ukrepe, s katerimi bomo do leta 2026 podprli dolgoročno trajnostno rast in reševali izzive zelenega in digitalnega prehoda.

V CPI imamo v okviru tega projekt Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter promocijske aktivnosti. Poklicno in strokovno izobraževanje se trudimo prikazati kot odlično izbiro za poklicno pot, kajti mladim omogoča, da pridobijo poleg splošnega znanja še celo vrsto praktičnih znanj in veščin, ki jih v drugih splošnoizobraževalnih programih ne bi. Omogoča, da so zelo hitro pripravljeni na trg dela, začnejo graditi uspešno poklicno pot in se osamosvojijo. Po drugi strani pa naš izobraževalni sistem omogoča, da lahko dijaki po končanem programu PSI nadaljujejo izobraževanje in pridobijo terciarno izobrazbo, če to želijo.

V luči tega lahko ocenjujemo tudi pomen evropskega leta spretnosti, ki ga po odločitvi evropske komisije zaznamujemo letos. Kakšna priložnost je to?

Od 9. maja 2023 do 8. maja 2024 poteka evropsko leto spretnosti, ki je namenjeno spodbujanju učinkovitejših in bolj vključujočih naložb v usposabljanje in izobraževanje. Cilj je, da se v celoti izkoristi potencial delovne sile, ki jo imamo v EU. Tako bomo prispevali k trajnostni rasti in kakovosti delovnih mest v Evropi. To bomo dosegli samo, če v celoti uresničimo potencial zelenega in digitalnega prehoda, in to na socialno pravičen in vključujoč način.

Tako bomo posameznikom omogočili, da pridobijo prave spretnosti za prava delovna mesta – to so delovna mesta prihodnosti –, podjetjem, še posebno malim in srednjim, pa, da izpostavijo pomanjkanje določenih vrst spretnosti ter iščejo rešitve, kako ta primanjkljaj zapolniti. V Sloveniji bomo v sklopu dogodkov, ki jih bomo umestili v evropsko leto spretnosti, ozaveščali javnost o ukrepih, ki so potrebni za uresničitev celotnega potenciala zelenega digitalnega prehoda na socialno pravičen, vključujoč in pošten način.

V Sloveniji je ugled poklicnega in strokovnega izobraževanja pod povprečjem v EU. Kje vidite glavne vzroke za to in kateri so še drugi vzroki za majhno zanimanje?

Izhajati je treba iz preteklosti. Dolgo je veljalo, da so poklici, ki jih opravljamo na podlagi PSI, težki, umazani, da so razmere za delo slabše, prav tako plačilo. V zadnjem času, predvsem ob pomanjkanju delovne sile in napredovanju tehnologije, ni več nujno tako. Imamo poklice v proizvodnji, kjer fizična moč ni več potrebna, procesi so digitalizirani, zaradi pomanjkanja delovne sile so bili tudi delodajalci prisiljeni povečati plačilo za tovrstna dela. S promocijo PSI poskušamo podirati predsodke o teh poklicih in pokazati mladim, da si lahko tudi na ta način zagotovijo lepo poklicno pot.

Aleksandar Sladojević: Pri 15 letih je človek verjetno še premlad za odločanje o poklicu. Mladi se pri tem zgledujejo po večini prijateljev in sošolcev. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Če govorimo o vzrokih za manjše zanimanje za te poklice, pa bi izpostavil razmišljanje, ki smo ga kot družba sprejeli v preteklosti, in sicer, da mora vsak posameznik imeti terciarno izobrazbo. Mislim, da se mladi velikokrat odločijo za kariero, ki jim jo začrtajo starši ali pa okolica. Poleg tega so pri 15 letih verjetno še premladi za sprejemanje tako pomembne odločitve. Pri izbiri se zgledujejo po večini prijateljev in sošolcev. V tujini poznamo primere, ko te odločitve sprejemajo nekoliko kasneje.

Kako lahko k povečanju ugleda in vpisa v PSI prispeva projekt Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter promocijske aktivnosti?

V CPI smo ga začeli izvajati konec lanskega leta in bo trajal do sredine leta 2026. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ter Evropska unija – NextGenerationEU. Temeljni cilj projekta je stalna promocija poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki je nujna za ohranjanje oziroma tudi za povečevanje deleža vpisanih dijakov in študentov v programe PSI. Namen projekta je doseči večjo prepoznavnost, privlačnost in konkurenčnost PSI z različnimi promocijskimi dejavnostmi, na primer s predstavljanjem poklicev in šol, ki izobražujejo zanje, s promocijo tekmovanja v poklicnih spretnostih, z zagotavljanjem ažurnih informacij. Vse to želimo mladim približati tudi prek sodobnih digitalnih medijev, ki jih danes uporabljajo mladi. Eden od izzivov je, kako mlade doseči.

V okviru projekta promoviramo tudi deficitarne poklice, seznanjamo zainteresirane javnosti s poklici prihodnosti itn. Promocijo gradimo tudi na konceptu spodbujanja enakih možnosti med spoloma ter nagovarjamo različne ranljive skupine. Poleg orodij za privlačno promocijo PSI bomo razvili še dolgoročno strategijo promocije v medijih in omogočili udeležbo mladih na štirih tekmovanjih v poklicnih spretnostih.

Med aktivnostmi, ki jih načrtujemo, je tudi organizacija obiskov mladih v realnem delovnem okolju, kjer jih poskušamo navdušiti, organiziramo dogodke za promocijo žensk na področju STEM (znanost, tehnologija, inženiring in matematične discipline), organiziramo tudi potujočo razstavo. Vedno pa sledimo temeljnemu cilju, to je, da zagotavljamo enostavno dostopnost razumljivih in preglednih informacij o aktualnih poklicih, poklicih prihodnosti in deficitarnih poklicih, predvsem pa o šolah, ki zanje izobražujejo.

Pomembno se nam zdi, da poskušamo razbijati stereotipe o tipično moških in ženskih poklicih. Lep primer je tekmovalka na tekmovanju SloveniaSkills Sibila Leskovec, ki je premagala konkurenco v kamnoseštvu in dokazala, da to ni tipično moški poklic, kot nekateri še vedno mislijo, ampak lahko v njem uspejo tudi ženske.

Ozaveščanje o poklicih manjša stereotipe

Tekmovanje SloveniaSkills je poleg promocije poklicev s področja PSI tudi nacionalna kvalifikacija za evropsko različico tekmovanja EuroSkills.

Da, naše osrednje aktivnosti letos so povezane s tekmovanjem EuroSkills, ki bo septembra na Poljskem. To je prestižno evropsko tekmovanje mladih strokovnjakov, starih od 18 do 25 let, ki poteka vsaki dve leti, v različnih državah po Evropi. Mladi tekmujejo v 40 panogah, tako da je sodelujočih več kot 600. To je največji dogodek na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja in najboljša predstavitev vrhunskih spretnosti. Menimo, da je to zelo učinkovit način promocije odličnosti v PSI, ki ga, kot že omenjeno, finančno podpira evropska komisija.

Kaj pa se je glede promocije poklicnega in strokovnega izobraževanja in tudi vloge delodajalcev pri tem mogoče naučiti iz tujine? Katere primere dobrih praks bi izpostavili?

V Avstriji imajo v tako imenovanih centrih za talente pripravljene specifične programe, v katerih testirajo mlade, rezultati pa pokažejo poklicno smer, ki bi posamezniku najverjetneje najbolj ustrezala in tako svetujejo, kam je smiselno, da se usmeri. Ta koncept je v Avstriji zelo razvit, pred nekaj leti smo takšen center v Gradcu tudi obiskali in se nam zdi zelo zanimiv. Drugi primer dobre prakse je Finska. Tam imajo nacionalno tekmovanje v poklicnih spretnostih Taitaja, ki ga organizirajo vsako leto že od leta 1988. Letos je dogajanje v živo spremljala tudi naša delegacija, na tekmovanju pa je kot gostujoči tekmovalec dobil priložnost sodelovati zmagovalec SloveniaSkills v frizerstvu.

Prav tako moramo izkoristiti evropsko leto spretnosti in poskrbeti, da bo aktivnosti čim več in da bodo res prišle do končnih uporabnikov – to je do posameznikov in podjetij. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Organizacija tega dogodka, ki ga vsako leto prevzame en šolski center, je na zelo visoki ravni, izjemna pa je tudi medijska pokritost, kar prispeva tudi k večji angažiranosti sponzorjev dogodka – gospodarstva. Za podjetja je tekmovanje pomembno, ker na ta način lahko navežejo stike z najboljšimi tekmovalci v svoji stroki, torej s tistimi, ki so ali pa bodo kmalu na trgu dela in bodo morda v naslednjem obdobju lahko tudi nosilci razvoja v njihovem podjetju in morda v panogi. Tekmovalci pa pridobijo neprecenljivo izkušnjo in močno se poveča njihova konkurenčnost na trgu dela. Gre za odličen primer neposrednega sodelovanja med gospodarstvom in izobraževanjem, predvsem pa je pomembno, da je vključeno gospodarstvo, ker je na ta način zagotovljen najhitrejši in najlažji prenos znanja in najsodobnejših smernic v gospodarstvo.

Kako se delodajalci v Sloveniji vključujejo v prizadevanja za krepitev strokovnega izobraževanja?

Pohvaliti želim partnerje, gospodarsko in obrtno zbornico, ki z aktivnostmi in projekti, kot so Ulica obrti, organizacija obiskov v podjetjih, potujoča razstava, zelo pomagata pri promociji, predvsem med delodajalci, ki se prav tako dobro vključujejo. Kar je tudi razumljivo, saj je to njihova naložba v prihodnost. V okviru projekta Modernizacija poklicnega in strokovnega izobraževanja na CPI tudi nadaljujemo razvoj vajeništva, ki ga mladim želimo predstaviti kot zanimivo možnost za njihovo izobraževanje. Hkrati je vajeništvo tudi ena izmed poti, prek katere lahko pridejo do odličnosti v svojem poklicu.

Septembra boste nastopili funkcijo v. d. direktorja CPI. Katere bodo vaše prioritete, kaj načrtujete v bližnji prihodnosti, cilji?

Glavna prioriteta je nadaljnji razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja. CPI mora imeti vodilno vlogo pri tem. Zavedati se moramo, da je to področje izjemnega pomena za naše gospodarstvo, in moramo se ukvarjati z njim. Pred nami pa so številni izzivi, s katerimi se moramo spoprijeti. Poklicno in strokovno izobraževanje se mora hitro odzivati in prilagajati gospodarskim, tehnološkim in družbenim spremembam, ki jih v današnjem času zaznamujejo globalizacija in individualizacija, avtomatizacija, robotizacija in digitalizacija proizvodnih procesov ter prehod v zeleno gospodarstvo. In ravno CPI mora biti nosilec sistemskih rešitev in ukrepov za razvoj različnih vsebinskih področij poklicnega in strokovnega izobraževanja ter podpora izvajalcem izobraževanja in drugim deležnikom.

Številni izzivi nas čakajo tudi na projektnem področju. Projekte v okviru NOO sem že omenil. Jeseni nas čaka tudi zelo pomembna priprava razvojnih projektov v okviru večletnega finančnega okvira, s katerimi bomo poskušali rešiti še druge izzive PSI, ki nam jih ni uspelo zajeti v projekte do zdaj. Ključnega pomena je tudi nadaljnje delo pri povezovanju trga dela in izobraževanja. Prav tako moramo izkoristiti evropsko leto spretnosti in poskrbeti, da bo aktivnosti čim več in da bodo res prišle do končnih uporabnikov – to je do posameznikov in podjetij.