Ravnatelji opozarjajo: Dijaki bodo le poceni delovna sila

Strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje je marca sprejel Izhodišča za pripravo programov nižjega, srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja (izhodišča). Ravnatelji srednjih strokovnih šol nasprotujejo povečanju praktičnega usposabljanja z delom s štirih tednov na osem. Menijo, da se bodo dijaki težje pripravljali na maturo, mnogi delodajalci zanje sploh nimajo mentorjev. Na Centru RS za poklicno izobraževanje (CPI) pa pravijo, da je v izhodiščih toliko prakse že od leta 2016.

V. d. direktorja CPI Aleksandar Sladojević je pojasnil, da marca sprejeta izhodišča niso prinesla nič novega: »Tak obseg prakse je bil določen že s posodobljenimi izhodišči leta 2016. Vsi programi srednjega strokovnega izobraževanja, ki so bili prenovljeni po sprejetju te različice izhodišč, že vključujejo osem tednov praktičnega usposabljanja z delom (PUD).«

Težava, kot so nam pojasnili ravnatelji srednjih strokovnih šol, je, da je bila od leta 2016 prenovljena le peščica srednjih strokovnih programov, zato ima večina štiri tedne PUD. Pripombe na sprejeta izhodišča so ravnatelji različnih skupnosti šol poslali tako na CPI kot na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

V Skupnosti šol za medijske in grafične komunikacije predlaganih osem tednov PUD pri delodajalcu zanje ni sprejemljivih: »Ozko razumevanje programa medijski tehnik in vztrajanje pri osmih tednih PUD za vse programe srednjega strokovnega izobraževanja, neupoštevajoč raznovrstnost programov, nakazuje na močno željo, da se srednje strokovno izobraževanje vse bolj bliža poklicnemu, čemur odločno nasprotujemo. Opozarjamo tudi, da delodajalci že zdaj nimajo ustreznih mentorjev za delo z dijaki na PUD. Dodatni štirje tedni bi te razmere samo še poslabšali in dijakom dodelili status poceni delovne sile.«

CPI: Nekateri bi morali imeti še več

Proti so tudi v Skupnosti ekonomskih, trgovskih in upravnih šol. Predsednik skupnosti Dušan Štolfa je zapisal, da bi toliko prakse za ekonomske in aranžerske tehnike škodovalo učnemu procesu. »Dijaki zaključujejo izobraževanje z eksterno poklicno maturo, ki zahteva pripravo na poznavanje teoretičnih vsebin, ki se jih ocenjuje, za kar potrebujemo šolsko izvedbo pouka. Res, da praktično izobraževanje pri delodajalcu prinaša ugodne učinke na določene spretnosti, nikakor pa ne na zahteve po teoretičnih znanjih poklicne mature.« Dodal je, da je prakse za ekonomske in aranžerske tehnike povsem dovolj, predvsem pri aranžerskih pa je težava to, da »pri delodajalcu navadno opravljajo enostavno in rutinsko, velikokrat tudi enoznačno delo, ki niti ni povezano z izobraževalnim programom«.

Center za poklicno izobraževanje opozarja, da gospodarstvo hoče še več. Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen/Delo

Sladojević opozarja, da poteka celovit razmislek o nadaljnjem razvoju poklicnega in strokovnega izobraževanja, pri čemer bodo posebno pozornost namenili zlasti srednjemu strokovnemu izobraževanju. »Ker se zelo povečuje delež maturantov, ki se vpišejo na nadaljnji študij, lahko ugotovimo, da na nekaterih strokovnih področjih slabi njihova funkcija usposobitve za vstop na trg dela in je poudarjeno predvsem nadaljnje izobraževanje in učenje. Tako bomo posebno pozornost gotovo namenili tudi področju PUD in njegovi vlogi oziroma pomenu v teh programih,« je zapisal Sladojević. Dodal je, da opažajo tudi razlike med posameznimi gospodarskimi sektorji, saj da na nekaterih področjih zaznavajo potrebo po še več prakse, v nekaterih programih pa je izvajanje PUD zelo težavno.

Na CPI so še zavrnili očitke o oteženi pripravi na maturo zaradi osmih tednov PUD, saj je obseg ur splošnoizobraževalnih maturitetnih predmetov ostal enak. »Lahko pa praksa podpre strokovni del mature, pri čemer morajo dijaki izkazati svojo poklicno usposobljenost,« je zapisal Sladojević. Spomnil je, da je prenovljena izhodišča pripravljala nacionalna delovna skupina, v kateri so bili predstavniki različnih ministrstev, strokovnih svetov, zbornic, univerz, javnih zavodov s področja šolstva in tudi srednjih šol.

Težava bo, kako bodo dobili ure za dodatno prakso. Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen/Delo

Skrbi

V delovni skupini je bila tudi predsednica zveze srednjih šol Nives Počkar. A je tudi njo teh osem tednov presenetilo: »Ko sem bila tam, o tem nismo govorili. Če bi, bi na to gotovo opozorila, ker za nas to ni sprejemljivo. Kaj naj dam učiteljem delati teh osem tednov? To je šlo, žal, mimo šol in vpliv gospodarstva je očiten. Delodajalci pa so zelo različni. Nekateri nimajo niti opreme, da bi se dijaki pri njih sploh lahko dobro usposobili. V šolah imamo mentorje in dobro opremo ter za vse dijake enake pogoje.«

Štolfo skrbi, kako bodo dobili ure za dodatno prakso. »Predstavljamo si, da bodo odvzete odprtemu kurikulu, kar bo pomenilo zmanjšanje standarda zelo koristnega izobraževanja, ki je prilagojeno okolju in zmožnostim šole in se je izkazalo kot največja pridobitev našega strokovnega šolstva.«

Veliko strokovnih srednjih šol ga uporablja, denimo, za pouk drugega tujega jezika. Prav ta je poleg prakse najbolj vznemiril nekatere ravnatelje. V izhodiščih drugega tujega jezika namreč ni navedenega. Kot obveznega ga ima sicer le peščica srednjih strokovnih izobraževalnih programov, na primer ekonomski in aranžerski tehnik. CPI je ravnateljem že odgovoril, da je v izhodiščih naveden le minimalni obseg obveznih predmetov, ki veljajo za prav vse programe. Ker se ti med sabo razlikujejo, lahko šole del programa same pripravijo v odprtem kurikulu glede na potrebe lokalnega okolja.