Najbolj trajnostno aktiven je finančni sektor

Družbena odgovornost podjetij in trajnostni razvoj sta med seboj neločljivo povezana, mnogi pojma celo zamenjujejo. Trajnostni razvoj je razvoj, ki zadovolji sedanje potrebe brez ogrožanja možnosti naslednjih generacij, da bodo lahko zadovoljevale svoje potrebe. Družbena odgovornost organizacij pa je sredstvo za dosego trajnostnega razvoja. Na splošno se podjetja predstavljajo kot družbeno odgovorna in trajnostno naravnana, naslednji korak, kako začrtano strategijo prenesti v vsakodnevno prakso in z njo prežeti vse delovne procese, jo vključiti v vse ravni odločanja, pa je večji izziv.

Velika in napredna podjetja v svojo organizacijsko strukturo umeščajo funkcijo vodje trajnostnega razvoja (angl. chief sustainability officer ali CSO), čigar naloga je uskladiti poslovni model podjetja z njegovo strategijo trajnostnega razvoja. Ta preučuje in predvideva spremembe v zunanjem okolju in v skladu s tem pomaga v poslovni model vključevati različne dejavnike trajnosti. V praksi so sicer razlike med panogami, kot je pokazala Deloittova globalna študija o umestitvi omenjene funkcije v podjetja, pa ta postaja vse bolj strateška.

Vloga finančnega sektorja

V tem pogledu je najbolj aktiven finančni sektor – zaradi regulative in širokega pregleda nad gospodarstvom. Tudi evropska komisija je spoznala, kako pomembna je vloga ponudnikov finančnih storitev pri zelenem prehodu. Zato spodbuja banke k trajnostnemu financiranju in integraciji trajnostnega razvoja v investicijski proces. Pričakuje, da bodo banke tesno sodelovale s svojimi komitenti in jim pomagale ozeleniti njihovo delovanje, trajnostna zavest in dobre prakse pa se bodo prenesle v vse panoge. Analize kažejo, da so banke in zavarovalnice najbolj aktivne pri vključevanju dejavnikov ESG in da to dojemajo kot konkurenčno prednost.

Poleg omenjenih panog zaznava Deloitte v Sloveniji pozitivne premike tudi v visokotehnološkem sektorju in energetiki. V veliko podjetjih to funkcijo opravljajo vodje marketinga, vendar ta »presega komuniciranje, aktivno vključuje samo jedro poslovanja in povezuje številna področja, vezana na strategijo poslovanja, upravljanje tveganj, finance, razvoj …«.

»Po mnenju anketirancev bodo imeli vodje trajnostnega razvoja v prihodnjih dveh letih vse večjo vlogo, saj so vprašanja trajnosti, okoljskih in družbenih dejavnikov ter dejavnikov korporativnega upravljanja (ESG) za panogo čedalje pomembnejša. Tudi tiste organizacije, ki takšne funkcije še nimajo, jo nameravajo uvesti. Vsekakor bo pri tem pomembno, kako bo vpeta v odločevalsko strukturo, saj je vodja najbolj učinkovit, ko ima možnost neposredne komunikacije z direktorjem in ima tudi izvršilna pooblastila,« pravi Kim Turk Mehes iz Deloitta Slovenija.

V Sloveniji je bilo po podatkih Inštituta za razvoj družbene odgovornosti doslej certificiranih 160 vodij za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Vprašanje pa je, ali imajo pri zaposlovalcih ustrezen mandat in vzvode, strateško vlogo in pooblastila, da pridobljeno znanje in kompetence tudi uporabijo. Velika večina podjetij pa te funkcije še nima.

Trajnostno naravnanost kažejo podjetja tudi tako, da skrbijo za racionalno rabo energije, in s prehodom na zeleno energijo. FOTO: Leon Vidic

Ekipa koordinatorjev

Kako konkretno skrbijo za izvajanje trajnostne strategije, smo vprašali nekatera večja slovenska podjetja. Tako je primer dobre prakse lahko NLB. V sektorju Strategija in poslovni razvoj so ustanovili oddelek, ki se imenuje Trajnostni razvoj, njegova primarna vloga pa je prav koordinacija integracije dejavnikov ESG v poslovni model NLB Skupine. Funkcije direktorja za trajnostni razvoj v NLB še nimajo, imajo pa torej ekipo koordinatorjev trajnostnega razvoja.

Trajnostna načela sprejemanja poslovnih odločitev in dejanj so postavili v središče svojega poslovanja, saj se zavedajo, da lahko kot sistemsko pomembna banka (in to na vseh trgih JVE, kjer delujejo) vplivajo na okolje in izboljšujejo kakovost življenja v regiji.

Trajnostno strategijo uresničujejo tako s svojimi vsakodnevnimi potezami in dejanji (na primer postopen prehod na čim bolj brezpapirno bančništvo, ki je eden od ukrepov trajnostnega delovanja) kot tudi s ponudbo banke. Oktobra lani so na primer uvedli NLB Zeleni stanovanjski kredit s posebnimi ugodnostmi pri financiranju nakupa ali gradnje pasivne hiše. Eden od ciljev je uvesti trajnostna posojila za pravne osebe. Zavezali so se tudi, da bodo ogljični odtis postopoma zmanjševali z omejitvijo poslovanja, povezanega s premogom, in s financiranjem projektov, povezanih z nizkoogljičnim gospodarstvom.

Pri uvajanju sprememb naj bo vodstvo vizionarsko, a razumevajoče

Usmerjajo investicijske odločitve

»Kot podjetje se s trajnostjo srečujemo v vseh oddelkih in poslovnih procesih tako na družbeni kot na produktni ravni, tako strateško kot v vsakdanjih procesih,« pravi Marija Pregelj, namestnica direktorja sektorja finančnega svetovanja in trženja v družbi Generali Investments.

Generali Investments je del Skupine Generali, ki je že vrsto let podpisnik vseh mednarodnih pobud in globalni institucionalni vlagatelj in upravitelj premoženja. Kot tako ima podjetje lahko pomembno aktivno vlogo in pozitiven vpliv na realno gospodarstvo, okoljska področja, področja spoštovanja človekovih pravic in upravljanja. Tudi regulativa, ki ureja industrijo upravljanja investicijskih skladov, od podjetja zahteva opredelitev glede trajnostnega vlaganja. Institucionalni vlagatelji morajo vključiti tveganje glede trajnostnosti v svoj proces sprejemanja investicijskih odločitev. Za to potrebujejo prave podatke, ki izhajajo iz družb samih in njihovih razkritij in povejo, koliko določeno podjetje upošteva trajnostne standarde, kakšne produkte izdeluje, kaj uporablja pri proizvodnem procesu, v državah v razvoju tudi, koliko spoštuje delavske pravice, pravice otrok ... »Ne glede na izzive smo vlagatelji podaljšana roka regulative in lahko s svojimi investicijskimi odločitvami – kam vložiti svoj denar – aktivno pripomoremo k boljšemu jutri z vlaganjem v podjetja z jasnimi pozitivnimi trajnostnimi opredelitvami,« dodaja Pregljeva.

O posebni funkciji vodje za trajnostni razvoj za zdaj ne razmišljajo, saj je integracija trajnosti ena izmed prioritet v vseh oddelkih, pri vseh procesih. V družbi s približno 50 zaposlenimi so v pobude, integracijo in njen razvoj vpeti vsi zaposleni. Trajnostna politika vključuje tako medsebojne odnose, skrb za dobro zaposlenih v delovnem času in zunaj njega, aktivnosti preživljanja prostega časa in zdrav način življenja. Že pred leti so začeli projekt brezpapirnega poslovanja in prenehali uporabljati plastenke na delovnem mestu, za poslovne poti pa uporabljajo električna vozila.

V skrbi za okolje podjetja namenjajo največ pozornosti rešitvam učinkovite rabe energije in upravljanju ogljičnega odtisa. FOTO: Leon Vidic

Skrb za upravljanje tveganj

Tudi Zavarovalnica Triglav je trajnost vtkala v vsak poslovni korak. Za koordinacijo dejavnosti v zvezi z razvojem trajnostnega poslovanja je določila posebnega nosilca trajnostnega razvoja na ravni Skupine. V skrbi za okolje posvečajo največ pozornosti rešitvam učinkovite rabe energije in upravljanju ogljičnega odtisa ter vključevanja podnebnih tveganj v sistem upravljanja tveganj. Ponujajo zavarovanja škodnih dogodkov, ki so posledica podnebnih sprememb, kakor tudi zavarovanja sončnih elektrarn in trajnostne mobilnosti. Okoljsko odgovornost dobaviteljev ocenjujejo s trajnostnim vprašalnikom.

Skupina je že vrsto let vpeta tudi v različne družbeno odgovorne in okoljske projekte, kot so novoletna preventivna akcija Za boljši jutri, akcija Očistimo naše gore, Otroci Triglava, Mladi upi, Ponovno na izpitno vožnjo, partnerstva na področju športa. Letos jeseni so zagnali kampanjo Gozd srčnosti v okviru projekta Pomladimo gozdove 2021. Na področju upravljavskih dejavnikov skrbijo za najvišjo raven skladnosti z zakonodajo, internimi pravili ter sprejetimi zavezami.

O svojih dosežkih na tem področju poročajo z uporabo kazalnikov (v letnih poročilih), za naprej pa nameravajo trajnostna razkritja še nadgraditi. Pravijo, da je vodenje ključno za dobre rezultate trajnostnega razvoja. Podpira ga tudi organizacijska kultura, ki ozavešča zaposlene o pomenu trajnosti in pozitivnih učinkih na okolje. Zato so v Skupini Triglav izboljšali organizacijsko kulturo ter spodbudili zaposlene k zmanjševanju porabe papirja, elektrike itn.

Vrednote so kažipot pri sprejemanju odločitev v podjetju

Trajnostna energija

V Skupini GEN že desetletja uspešno uresničujejo trajnostni razvoj z zanesljivo preskrbo svojih porabnikov z brezogljično in vsem dostopno električno energijo. Njihov proizvodni portfelj električne energije temelji na jedrski, vodni in sončni energiji, torej je trajnosten. V podjetju GEN-I od letos ponujajo le še brezogljično električno energijo in porabnike ozaveščajo o pomenu trajnostne proizvodnje in preskrbe z energijo. Enako so naravnani tudi vsi razvojni projekti Skupine GEN. »Ker je trajnost v samem jedru našega delovanja, skladno s tem usmerjamo zaposlene in jih spodbujamo k iskanju dodatnih trajnostnih rešitev, zlasti na področjih proizvodnje, razvoja ter trženja in prodaje energije,« pojasnjujejo v podjetju.

O trajnostnem delovanju sistematično obveščajo zunanjo in interno javnost z različnimi komunikacijskimi sredstvi, od internih novičnikov do letnih poročil, različnih gradiv, internih izobraževanj in predstavitev ob rednih letnih dogodkih ter posebnih priložnostih.

Trajnost je integrirana v poslovne procese SIQ, poleg tega pa je tudi bistven del njihove dejavnosti, od certificiranja sistemov ravnanja z okoljem in upravljanja energije do uveljavljanja oziroma izpolnjevanja zahtev mednarodnih standardov, izobraževanja … »Na področju ocenjevanja sistemov vodenja še posebej skrbimo, da ponujamo velik nabor shem s področij varovanja okolja (ISO 14001, EMAS, izračun in verifikacija ogljičnega odtisa, verifikacija poročil o izpustih toplogrednih plinov itn.), rabe energije ter varnosti in zdravja zaposlenih,« pravi direktor SIQ Gregor Schoss in dodaja, da ima trenutno pregled nad izvajanjem trajnostnih rešitev vodstvo, bo pa v prihodnje gotovo potreben razmislek o posebni funkciji vodje za trajnostni razvoj. Zaposlene, pa tudi druge deležnike, redno in transparentno obveščajo o dejavnostih, s katerimi uresničujejo trajnostne zaveze, s tem pa jih motivirajo, da sodelujejo z lastnimi pobudami.

V mnogo podjetjih so na minimum zmanjšali porabo papirja. FOTO: Shutterstock

Zelena misija

»Sprva je bila za okoljske in družbeno odgovorne projekte pristojna ekipa, ki so jo sestavljali zaposleni iz različnih enot in sektorjev. Leta 2008 smo v družbi BTC vzpostavili trajnostni poslovni model, leta 2014 pa poslovni steber in blagovno znamko Misija: Zeleno, v okviru katere smo opredelili različna področja delovanja na temo okoljevarstva, energije in družbene odgovornosti,« razloži izvršni direktor za področje marketinga in trajnostni razvoj v BTC Miha Mermal, kako so organizacijsko nadgrajevali področje trajnostnega razvoja vzporedno z okoljskimi in družbenimi izzivi.

V ekipi imajo vodjo sektorja za trajnostni razvoj, operativno pa se v izvajanje tovrstnih projektov vključujejo tudi ekipe drugih poslovnih enot in sektorjev, na primer s področja energetike, prometa, inovativnosti, upravljanja človeških virov, marketinga ... Zaposleni se vključujejo kot del ekipe, po Mermalu pa je pomemben tudi zgled vodstva, ki trdno stoji za načeli trajnostnega razvoja.

Trend energetskih samopreskrbnih skupnosti

Na Ajpesu izvaja trajnostno naravnanost vodstvo s politiko sodelovalnega in odgovornega voditeljstva, pri čemer se ključni zaposleni iz različnih organizacijskih enot aktivno vključujejo v strokovne in projektne skupine ter tako zagotavljajo varne in zdrave razmere za delo v skladu z načrti in priporočili. Izvajanje spremljajo v rednih mesečnih poročilih o uresničevanju strateških ciljev, na rednih sestankih kolegijev na različnih ravneh pa obravnavajo predloge ukrepov in njihovo izvajanje.

Kot pojasni direktorica Ajpesa Mojca Kunšek, trajnostne rešitve predlagajo ključni zaposleni iz različnih organizacijskih enot, in sicer glede na svoje delovno področje. Vodje vseh enot v statističnih regijah so pristojni za ozaveščanje javnosti o pomembnosti prav njim namenjenih podatkov za obvladovanje poslovnih tveganj. Ozaveščenost zaposlenih pa dvigajo redna strokovna usposabljanja in izpopolnjevanja, interne delavnice in e-izobraževanja.