Trend energetskih samopreskrbnih skupnosti

Do 29. oktobra poteka Evropski teden trajnostne energije z naslovom Proti letu 2030: preoblikovanje evropskega energetskega sistema. Tako so med dogodki v ospredju dejavnosti, ki spodbujajo varčevanje z energijo in prehod na njene obnovljive vire ter s tem na čisto, varno in učinkovito energijo, potrebno za dosego podnebnih in energetskih ciljev.

V EU je bilo lani prvič proizvedene več električne energije iz obnovljivih virov kot iz fosilnih goriv. Po še začasnih podatkih se je glede na leto 2019 najbolj povečala količina električne energije, pridobljene iz sončne energije, za skoraj 16 odstotkov, medtem ko je je bilo iz vetrne in iz hidroenergije pridobljene osem odstotkov več kot leto prej.

Jasna sporočila so močnejša kot cene

Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije je v EU leta 2019 znašal 19,7 odstotka, medtem ko je bil cilj EU za lani 20 odstotkov. Največji delež je leta 2019 dosegla Švedska (56,4 odstotka), 14 držav članic pa je že takrat preseglo cilj, ki so si ga postavile za leto 2020. Začasni podatki kažejo, da je Slovenija lani pridobila iz obnovljivih virov 24,2 odstotka energije, cilj pa je bil 25 odstotkov.

Naraščanje rabe obnovljivih virov energije

V Sloveniji raba obnovljivih virov energije po podatkih statističnega urada narašča; lani je bilo iz njih proizvedene 33 odstotkov električne energije. Lani je bilo 37 odstotkov vse električne energije, proizvedene v Sloveniji, proizvedene v jedrski elektrarni, 30,5 odstotka v termoelektrarnah in 30,4 odstotka v hidroelektrarnah; 2,2 odstotka pa v sončnih in vetrnih elektrarnah.

V Sloveniji je bilo lani iz obnovljivih virov proizvedenih 5600 gigavatnih ur (GWh) električne energije, od tega 93 odstotkov v hidroelektrarnah, sedem odstotkov pa v sončnih in vetrnih elektrarnah. Kot navajajo v Sursu, je količina električne energije iz hidroelektrarn močno odvisna od hidroloških razmer. Sončne in vetrne elektrarne prispevajo k skupni proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov manjši delež, vendar se njihova količina povečuje.

Sončna energija neodvisna od podražitve fosilnih virov

Najnovejši zakon o preskrbi z električno energijo, ki ga je DZ sprejel minuli teden, je eden od šestih zakonov, na katere vlada razgrajuje energetski zakon. Med novostmi, ki jih prinaša, so med drugim energetske skupnosti državljanov, pravica do proizvodnje, shranjevanja in prodaje električne energije ter dolžnosti in prepovedi na področju elektromobilnosti.

Občina Ajdovščina, ki se na področju prilagajanja podnebnim spremembam povezuje tudi z gospodarstvom, je v sodelovanju s podjetjem Gen-I v Budanjah vzpostavila prvo samopreskrbno energetsko skupnost v državi. Kot pojasnjujejo v Gen-I, so sončno elektrarno postavili na lokalni osnovni šoli – občina je dala streho v najem podjetju za 30 let –, zatem so v skupnost povezali okoliške prebivalce in poskrbeli, da se energija porabi na lokaciji in dosežejo ustrezni sinergijski učinki. »Ta pristop je zelo dober, ker izkorišča segmente, ki z običajno samopreskrbo niso pokriti, hkrati pa maksimiziramo izrabo strešnega potenciala za pridobivanje sončne energije.« V skupnost je vključenih sedem stanovanjskih hiš, elektrarna z močjo 55,68 kilovata proizvede na letni ravni 58.500 kilovatov sončne električne energije. Na leto imajo omenjena gospodinjstva več kot 100 evrov prihranka.

Najem panelov za energetsko samopreskrbnost

Samopreskrbna skupnost v Budanjah je bila kot pilotni projekt uspešna, zato je družba Gen-I predstavila sedanjo Sončno skupnost Gen-I, ki bo vsem omogočala samopreskrbo s soncem, ne glede na to, kje živijo. Kot poudarja predsednik uprave Gen-I dr. Robert Golob, se lahko kdorkoli pridruži njihovi Sončni skupnosti. »Tako si zagotovi elektriko iz skupnostnih sončnih elektrarn po cenah, neodvisnih od dražitev fosilnih virov. Vsakdo lahko postane energetsko samopreskrben z dolgoročnim najemom panelov skupnostne sončne elektrarne, in to brez investicije v lastno sončno elektrarno. Skupaj z najemnino panelov pa bo celoten strošek za preskrbo z elektriko nižji od sedanjega računa,« še pojasnjuje Golob in dodaja, da je prijava v Sončno skupnost mogoča do konca leta. Po ocenah bodo v prihodnjih treh letih vanjo lahko sprejeli okoli 25.000 svojih odjemalcev.

V družbi še navajajo, da bodo do leta 2030 postavili za 1000 megavatov sončnih elektrarn. Njihova družba Gen-I Sonce jih je letos že postavila tisoč, vseh skupaj pa že več kot 3000. V letu 2022 bodo postavili še za deset megavatov sončnih elektrarn, do leta 2024 pa za 100 megavatov za namen vključitve v samopreskrbno skupnost.