Urejenost, preprosta preglednost in posledična učinkovitost so odlike, ki jih cenimo tako v domačem okolju kot v podjetjih. V njihovih skladiščih, na policah, v proizvodnji. Tam nered stane še veliko več kot doma, saj podaljšuje transportne poti, kopiči napake, povečuje stroške. A hkrati je nered tudi manevrski prostor za optimizacijo. Red ponuja visokotehnološko podjetje Epilog, in to v obliki najzahtevnejših programskih rešitev za podporo procesom logistike. Ni največje, pravi direktor Damjan Širca, je pa v marsikaterem segmentu najboljše.

»Smo visokotehnološko podjetje, ki se ukvarja z informatizacijo procesov v logistiki,« predstavi svoje življenjsko delo Širca. »Začeli smo z informatizacijo skladišč, nadaljevali z informatizacijo proizvodnje, v zadnjem času pa se ukvarjamo tudi z informatizacijo procesov od odpreme do končnega kupca, to je tako imenovani last mile. Pred časom smo ustanovili še interni startup, ki razvija samovozeča vozila za potrebe logistike.«

Ime s tremi pikicami

Če rečemo življenjsko delo, ne pretiravamo. Podjetje je namreč že lani praznovalo okroglo obletnico, trideset let, Damjan Širca pa je bil njegov soustanovitelj. Danes je, kot pravi sam, tu že inventar, najstarejši v hiši z razmeroma mladimi sodelavci. Leta 1990 so začeli kot podjetje, vezano na enega kupca, inženirinško podjetje v Švici. Prvotno ime podjetja so kmalu spremenili v »nekaj, kar vsebuje LOG, logistika«. Njihov slogan je bil, da s programsko opremo vdahnejo dušo skladišču, mrtvi železnini. Na koncu, kot epilog. A ker je to za kupca pravzaprav (nov) začetek, so imenu dodali tri pikice.

Sprva so izdelovali programsko opremo za avtomatizirana skladišča za dolge materiale. Po tej poti so pridobili stranke po vsej Evropi. Ko so se po 20 letih sodelovanja s partnerjem razšli, so poslovno pot nadaljevali sami. Svojo ponudbo so razširili še na druge vrste skladišč, nato jih je zaneslo tudi v proizvodnjo. »Sama proizvodnja je logistični izziv, ki ga rešujemo s programsko opremo.«

Pred približno dvema letoma so postali del avstrijske multinacionalke Knapp, kar jim je omogočilo, da se še učinkoviteje odzivajo na globalne zahteve strank po znanju in storitvah pri digitalizaciji logistike, odprle pa so se jim tudi nove priložnosti za nadaljnji razvoj robotike.
 

Nov koncept na obzorju

Med produkti, s katerimi Epilog nastopa na trgu, je »železni repertoar« sistem za vodenje skladišča Atlas WMS. To je kombiniran produkt, ki upravlja tako ročna kot avtomatska skladišča, uporablja pa se tudi pri upravljanju logistike proizvodnje. Naslednji produkt, ki ga intenzivno razvijajo, prva različica že deluje na primer v Hoferju, je Atlas DPS, nova generacija sistema za načrtovanje odpreme in razvoza, ki usklajuje procese v skladišču s procesi, ki optimizirajo distribucijo blaga do končnega kupca. Ta ponuja odgovor na vprašanje, ki danes muči vse ponudnike: kako optimizirati zadnje kilometre poti do kupca.



Posebej ponosen je Širca na razvojne produkte, ki še niso na trgu, na samovozeča vozila: »Nemara smo šli v to iz povsem čustvenih nagibov, ker sem nekoč študiral robotiko in sem si zaželel imeti na stara leta svojo igračko. Imeli smo srečo in uspelo nam je pritegniti prave kadre. No, brez sredstev Spirita bi težko začeli. Oddelek, ki se ukvarja s samovozečimi vozili, ima danes 16 zaposlenih in pet študentov, ki pripravljajo magistrske naloge, saj intenzivno sodelujemo z raziskovalno sfero.«



In kakšna bodo ta vozila? Zelo specialna. Pomagala bodo avtomatizirati skladišča po načelih robotike. »Samovozeča vozila v logistiki niso nekaj novega, svet jih pozna že precej časa, mi pa razvijamo nove koncepte, ki jih je zdaj posvojila tudi matična družba Knapp. Vozila bodo prihodnje leto doživela svetovno premiero.«

Epidemija in vloga druženja

Epidemija novega koronavirusa je bila za podjetje šok. Obenem pa zanesljiv test, ki so ga epilogovci odlično prestali. Prav v tem obdobju so dosegli najboljše finančne rezultate v svoji zgodovini. Dobro so se prilagodili okoliščinam. »Deloma zaradi dejstva, da je logistika strateška panoga, ki je pravzaprav reševala probleme epidemije, mi pa smo zajahali ta val,« Širca objektivizira lastno uspešnost. »Res pa je, da smo bili v podjetju že prej zelo dobro opremljeni za delo na daljavo, saj so naše stranke raztresene po vsem svetu. Zato s tem nismo imeli nobenih težav. Samo prestavili smo se z ene mikrolokacije na drugo, delo pa je teklo normalno naprej. A medtem ko epidemija ni ovirala poslovanja, je pomenila – in še pomeni – težavo zaradi integracijske vloge druženja. Opažamo, da na dolgi rok ni dobro, da smo samo doma.«



Kako je kolektiv deloval med epidemijo, ponazori prokuristka Irena Logar, sicer pristojna tudi za kadrovsko področje v Epilogu. »V tem času smo uspešno izpeljali celo uvajanje novega sodelavca na daljavo, kar se je prej zdelo misija nemogoče. Ker nas je koronavirus ob dobri tehnološki opremljenosti navadil pogovora, sestankovanja in učenja na daljavo, nam je uspelo.«

V podjetju namreč veliko dajo na medosebne odnose, radi se družijo, vsak konec meseca družno praznujejo rojstne dneve, jubileje, privoščijo si tortice. Vsega tega ni mogoče podoživeti na daljavo. Kljub epidemiji se trudijo ohranjati pristne stike in z obilico inovativnosti virtualno tudi klepet, ki se sicer odvije v pisarni.

Delo na daljavo se bo zagotovo ohranilo tudi po epidemiji, saj je po Širčevih besedah dobilo prebojno veljavo. Najbrž pa ga bo manj. Vseh komunikacij pač ni mogoče formalizirati. Govorica telesa na primer na daljavo ne deluje. »Če želiš oblikovati homogen kolektiv, je nujen osebni stik s sodelavci in konec koncev tudi s strankami. O večini poslov se vendarle dogovori na pivu.«

Dva megatrenda

Epilog je nadvse uspešen tudi zato, ker pluje po razburkanem globalnem morju v zavetrju dveh megatrendov. Prvi je digitalizacija, »nekaj, kar počnemo od nekdaj, zdaj pa se zgolj pospešuje«. Drugi je deglobalizacija, vnovična premestitev logističnih procesov in poti, kar prav tako pomeni nove posle za Epilog. »Rojeni smo pod srečno zvezdo, zunanje okoliščine so nam naklonjene, edino, kar moramo narediti, je, da jih čim bolje izkoristimo.«

Podjetje je usmerjeno v izvoz, na globalni trg. Več kot 80 odstotkov storitev izvozi, največ v zahodno Evropo. Na slovenskem trgu s svojo ekipo ne bi mogli preživeti, ker je preprosto premajhen. Največ poslujejo na nemškem govornem območju, reference imajo v Veliki Britaniji, Skandinaviji, kupca v Turčiji, zelo so ponosni na stranko v Mehiki, delajo za stranke v Izraelu, Belorusiji. Zaradi močne prisotnosti na nemškem trgu je bilo nekako naravno, da so se pred desetletjem včlanili v slovensko-nemško gospodarsko zbornico, od nje so prejeli ugledno nagrado. Članom zbornice so predavali o tem, kako malo podjetje uspe na nemškem trgu. Po njihovih izkušnjah tudi tako, da se intenzivno ukvarja s kulturnimi razlikami in da razume različne pristope k sklepanju poslov.

Pol se jih ukvarja z razvojem

V razvoj vlaga Epilog povprečno od 10 do 15 odstotkov prihodkov iz lastnih sredstev, nekaj pa primakne avstrijska »mama«. Ker sta kar dva oddelka vključena v Knappove (zdaj skupne) razvojne oddelke, se pravzaprav polovica podjetja ukvarja z razvojem. Zato je povezovanje z znanstvenoraziskovalno sfero pravzaprav samoumevno in nujno. V tem kontekstu je najbolj zveneče ime Fraunhoferjev inštitut v Nemčiji, ena ključnih raziskovalnih institucij v srednji Evropi. V Sloveniji sodelujejo s fakultetami za strojništvo, za računalništvo in informatiko ter za elektrotehniko – podpirajo njihove različne projekte in si z vključevanjem študentov v praktične izzive kadrovsko pomagajo. »Tako študentje spoznavajo podjetje že med študijem, podjetje pa pridobiva novo znanje. Ves čas smo v stiku z mladimi, ki spremljajo tehnologije in dogajanje na trgu. Izmenjava izkušenj iz podjetij in mladostne energije s fakultet se je izkazala za odlično,« je zadovoljna Logarjeva.



Kar se kaže tudi v poslovnih rezultatih. Lani so dosegli slabega 4,5 milijona evrov prihodkov, od tega okoli štiri petine na tujih trgih. Ob več kot 10-odstotni marži so dosegli več kot 400.000 evrov dobička. Dodana vrednost na zaposlenega je bila lani nad 75.000 evrov, na kar so, kot pravijo, posebej ponosni. Oči pa že usmerjajo v nov cilj, sto tisočakov dodane vrednosti na zaposlenega. Za letos načrtujejo približno 20-odstotno rast prihodkov. Za zdaj jim kaže, da jo bodo dosegli. Ob tem je pogoj in hkrati velika odgovornost, kako za 20 odstotkov zrasti kadrovsko, kar je v teh okoliščinah teže.

Zaposleni kot svetinja

V Epilogu se namreč zavedajo, da najboljšo ekipo lahko sestavljajo le odlični posamezniki, zato načrtno skrbijo za strokovni razvoj in osebnostno rast zaposlenih. To delajo na različne načine. Po besedah Logarjeve začnejo z izpiljenim uvajalnim procesom, da se zaposleni čim prej integrira v ekipo. Popišejo vsa pričakovanja, znanja, ki jih mora doseči, pri tem mu zagotavljajo vso potrebno pomoč. Novozaposleni ima mentorja, s katerim se dogovori o šolanju. Zaposleni se udeležujejo raznih izobraževanj in konferenc v tujini, gostijo domače in tuje strokovnjake in organizirajo »in-house«​ delavnice, enkrat na mesec pa prirejajo interna izobraževanja, na katerih se izmenjujejo znanja in izkušnje med oddelki ter sodelavci. Med epidemijo so se izobraževali na daljavo. Ne pozabljajo na mehke veščine, jezikovne tečaje, delavnice retorike ter tako poskrbijo za celosten razvoj zaposlenih.



»Menim, da so edina vrednost podjetja zaposleni. Zaposleni so vse, kar imamo, to je naše najvrednejše sredstvo, asset, in to poskušamo negovati. V boju za kadre tudi druga računalniška podjetja razmišljajo podobno,« strne Širca. Kadre med drugim privabi ugledna blagovna znamka delodajalca, zato podjetje bolj kot v preteklosti neguje svojo blagovno znamko, skrbi za svojo prepoznavnost v panogi, stroki, pa tudi v domačem okolju.

Glavnina kadrov v Epilogu so programerji, razvijalci, na trgu dela so potrebe po njih največje, bistveno večje od ponudbe. Poleg tega to niso običajni razvijalci, ampak strokovnjaki na področju informacijske podpore v logistiki; obvladati morajo računalništvo in logistiko. Takih na trgu dela sploh ni, niti globalno. Treba jih je vzgojiti, usposobiti, in to traja od dve do pet let, odvisno od nalog posameznega delovnega mesta.



Za nameček slovenski delodajalci pri tem konkurirajo z vsem svetom. Epidemija je ta proces še pospešila. Razvojniki so ugotovili, da je delo od doma možno tako za slovenskega kakor za tujega delodajalca. Zakonska možnost normiranega espeja, ki je z neenako davčno obravnavo na široko odprla vrata delu za tujce, je slovenske delodajalce dodatno stisnila v kot. »V resnici so razvijalci v davčni oazi, če na ta način delajo za tujce, če delajo za nas, pa so enormno obdavčeni,« potarna Širca. »Mislim, da je to ena od ključnih pasti nameravane digitalizacije Slovenije, ker je brez kadrov oziroma brez dobrih ekip ne bomo zmogli.«

Vztrajanje pri visokih obratih

Uspešna podjetja se promovirajo tudi s svojimi trajnostnimi strategijami. V Epilogu jo preprosto – živijo. Logistika, ki je njihov osrednji fokus, ima sicer močan ogljični odtis, a z njeno optimizacijo (kar je delo Epiloga) se ta odtis zmanjšuje. To delajo že od vsega začetka, opažajo pa, da »zadnje čase tudi stranke na to uho bolje slišijo«. In zaradi trajnostnega poslanstva zdaj podjetje laže pride do poslov.

Tak razvoj dogodkov je pričakovati tudi v prihodnje. Zato bodo sledili trendom digitalizacije in avtomatizacije logistike in jih kot del globalne korporacije Knapp tudi narekovali. Z nekaterimi produkti in idejami so namreč v globalnem smislu skupaj z matico že vodilni v svetu. »V prihodnjih petih letih načrtujemo podvojiti kapacitete. Ključni izziv bodo kadri,« sklene Damjan Širca.