Mariborsko podjetje Impedanca se ukvarja z razvojem in proizvodnjo elektronskih krmilnikov in drugih sklopov za različne industrijske aplikacije. Za svoje izdelke potrebujejo čipe, ki jih na globalnem trgu močno primanjkuje. Za zdaj se zdi, da bo Impedanca med zmagovalci v tej situaciji. Družba je namreč lani kupila velike zaloge čipov, s katerimi so svoje potrebe pokrili do konca prihodnjega leta. Povpraševanje po njihovih izdelkih je vse večje, širijo zmogljivosti in načrtujejo več kot podvojiti prihodke.
Razvoj, proizvodnja, programiranje in testiranje elektronskih vezij in podsklopov je glavna dejavnost podjetja Impedanca. »Naši kupci so predvsem industrijska podjetja, ki proizvajajo neki izdelek in za to potrebujejo krmilnik ali senzoriko. Naš izdelek je tako po navadi del večjega produkta,« pove direktor družbe
Marko Završnik. »Zelo dolgo že sodelujemo z avstrijskim podjetjem Witmann Battenfeld, ki je velik proizvajalec strojev za brizganje plastike. V Sloveniji pa že dolgo proizvajamo za vodilnega proizvajalca toplotnih črpalk, podjetje Kronoterm, na kar smo zelo ponosni. Pomembne stranke imamo tudi v Franciji, Nemčiji in ZDA,« še pojasni direktor. V tujini ustvarijo polovico prihodkov.
Proizvajajo tudi nekaj končnih izdelkov, ki so jih sami razvili, denimo tako imenovane BLDC-krmilnike za enosmerni motor. Prav tako so razvili krmilnik za pokrivanje bazenov ali krmilnik za avtomatsko zapiranje in odpiranje ponjav na tovornjakih. »Del razvoja je tudi programiranje. Razvijamo programsko kodo za svoje krmilnike ali pa za krmilnike, ki jih stranke same razvijejo. Večinoma to počnemo za tuje stranke, predvsem za podjetja v Nemčiji ali ZDA, kjer je programiranje precej drago. Smo precej cenejši, a za nas je to še vedno zelo dobičkonosno,« pravi Završnik.
Letos bomo ustvarili rekordne prihodke, saj smo polno zasedeni, pravi direktor Impedance Marko Završnik. FOTO: Blaž Samec/Delo
Zaloga čipov do konca prihodnjega leta
Podjetje, ki proizvaja elektroniko, je odvisno tudi od polprevodnikov. Pomanjkanje teh je eno od največjih tveganj za svetovno gospodarstvo. Avtomobilski proizvajalci, denimo, morajo zapirati ali zmanjševati proizvodnjo, saj nimajo dovolj čipov za vse avtomobile. Proizvajalci čipov napovedujejo širitev zmogljivosti in nove tovarne, vendar bo za to potrebnega veliko časa.
»Pomanjkanje polprevodnikov seveda občutimo. Integrirana vezja so trenutno največja težava, a ne samo ta, ampak tudi tranzistorji in cel kup drugih izdelkov. Imeli smo srečo, da je naša strateška nabava lani poleti zaznala težavo na trgu, in tako smo precej denarja investirali v nakup polprevodnikov. Avgusta lani smo kupili na tisoče čipov in še danes proizvajamo iz te zaloge. Z njo lahko zdržimo do konca prihodnjega leta,« pojasnjuje Završnik. Danes naročeni čipi lahko imajo po drugi strani letnico dostave 2025 ali 2026. »Ne moremo računati na čip čez štiri ali pet let, ko morda niti izdelka ne bo. Poleg tega, če zdaj naročimo, denimo, 10.000 čipov, bi jih dobili, recimo, 300, ker jih proizvajalci razdelijo med vse kupce.« Po sogovornikovih informacijah naj bi težave s čipi trajale še prihodnje leto, umiritev pa pričakuje konec leta 2022, ko naj bi se ponudba bolj približala povpraševanju.
Razvoj, proizvodnja, programiranje in testiranje elektronskih vezij in podsklopov so glavna dejavnost podjetja Impedanca. FOTO: Blaž Samec/Delo
Prihodnje leto selitev v nove prostore
Zelo veliko je tudi povpraševanje po izdelkih Impedance. »Letos bomo ustvarili rekordne prihodke, saj smo polno zasedeni. Stranke, ki so naročale po 2000 ali 3000 krmilnikov, so za letos in prihodnje leto naročile po 6000, 10.000, 12.000 kosov,« opiše Završnik: »Proizvajamo, kolikor lahko. Svoje izdelke pošteno razdelimo med stranke. Lahko bi sicer delali samo za tiste, pri katerih imamo največji dobiček. A gledamo dolgoročno, da bomo obdržali stranke tudi v prihodnje. Za zdaj smo pri tem uspešni.« Podjetje ima sicer okoli 300 strank v Sloveniji in tujini, pri čemer največji kupec zaseda desetino zmogljivosti in s tem z njim ustvarijo deset odstotkov vse prodaje.
Pri širitvi jim bo pomagala selitev v novo halo predvidoma spomladi prihodnje leto. V tej bo več prostora, načrtujejo tudi novo proizvodno linijo. »Tako bomo lahko hitro podvojili prihodke,« pravi Završnik.
Impedanca je lani ustvarila 6,2 milijona evrov prihodkov in 640.616 evrov čistega dobička. Po besedah sogovornika bodo letos poslovali z okoli osmimi milijoni evrov prihodkov, prihodnje leto pa pričakujejo do deset milijonov evrov.
V novo halo se bodo selili s treh lokacij v Mariboru – zdaj sta na eni razvoj in administracija, na drugi proizvodnja in na tretji programiranje. »Želimo biti na eni lokaciji za lažjo logistiko in komunikacijo,« pove sogovornik. Še četrta lokacija Impedance pa je v Beogradu, kjer je zaposlenih deset programerjev.
Stranke, ki so naročale po 2000 ali 3000 krmilnikov, so za letos in prihodnje leto naročile po 6000, 10.000, 12.000 kosov.
Po razvojnike v Beograd
Zakaj v Beogradu? »Ker v Sloveniji nismo dobili razvojnikov. Predvsem govorim o razvojnikih programske kode z izkušnjami v strojnem jeziku C++. Te je v Sloveniji zelo težko najti, saj so po večini zasedeni. Po dveh mesecih iskanja pri nas smo ugotovili, da jih tukaj ne bomo našli, zato smo pogledali v Srbijo in jih tam dokaj hitro našli,« odgovarja sogovornik. Po drugi strani številni slovenski razvojniki najdejo delo onstran meje v Avstriji, saj je urna postavka nekoliko višja. »Pomagamo si tudi tako, da kakšnega programerja pripeljemo iz Srbije. Sicer pa zaposlujemo tudi mlade razvojnike, ki se pri nas učijo in po letu ali dveh začnejo samostojno delo.«
Kot smo razkrili, v Beogradu svoj razvojni center snuje tudi največja slovenska banka NLB. Tudi ta v Sloveniji ne najde tovrstnih kadrov, medtem ko je Beograd postal tehnološko središče, kamor prihajajo strokovnjaki za IT iz držav nekdanje skupne republike. Srbija je načrtno vlagala v digitalizacijo in je tako predmet programiranje uvedla že v osnovno šolo.
Digitalizacija nabave
Digitalizacija je pomembna tudi za Impedanco. Ta je pridobila državna in evropska nepovratna sredstva na razpisu za digitalno transformacijo podjetja. Na vprašanje, kaj pri njih pomeni digitalna preobrazba, Završnik odgovarja, da želijo povsem digitalizirati nabavo materiala: »Cilj je, da bi informacijski sistem znal sam naročati blago, ne da bi se s tem ukvarjali nabavniki. Ti naj sestankujejo z dobavitelji in se ukvarjajo s strateško nabavo, ne pa da pošiljajo naročilnice za material. Smo na polovici poti.«
V času pomanjkanja surovin in čipov ter hitre rasti njihovih cen je strateški pogled nabavnikov prišel še bolj do izraza. »Seveda, zdaj tudi informacijski sistem ne bi znal naročati. Naši nabavniki se vsak dan ukvarjajo s tem, kako zagotoviti material, da lahko nemoteno poslujemo. Opravijo ogromno klicev in ga iščejo,« pritrjuje Marko Završnik.
Ne moremo računati na čip čez štiri ali pet let, ko morda niti izdelka ne bo. Poleg tega, če zdaj naročimo, denimo, 10.000 čipov, bi jih dobili, recimo, 300, ker jih proizvajalci razdelijo med vse kupce, pravi Završnik. FOTO: Blaž Samec/Delo
Vizija je podvojitev prihodka in dobička
Ta je Impedanco ustanovil leta 2004 z namenom distribucije elektronskega materiala, kupci so nato začeli povpraševati po dobavah tiskanih vezij in manjših spremembah na elektronskih izdelkih. Zato so zaposlili prvega razvojnika. Kmalu so začeli tudi proizvajati manjše krmilnike in vezja. Sprva so proizvodnjo naročali pri zunanjih partnerjih. Dokler niso enega od njih leta 2015 tudi kupili. Gre za podjetje Smartronik.
V celotni skupini Impedanca je zdaj 50 zaposlenih. Impedanca je odgovorna za razvoj, Smartronik za proizvodnjo. »Začetna ideja je bila združitev obeh podjetij, a se je izkazalo, da je z dvema podjetjema lažje poslovati, saj imamo boljši pregled nad razvojem, prodajo in proizvodnjo,« še pravi Završnik.
Kakšna pa je vizija za prihodnjih pet let? »Imamo srečo, da smo pred časom kupili industrijsko halo na odlični lokaciji, kamor se prihodnje leto selimo. Tako bodo naše kapacitete povečane za 200 odstotkov. Po projekcijah bi morali čez pet let več kot podvojiti prihodke in s tem dobiček,« odgovarja Završnik.
Komentarji