Slovenija si prizadeva slediti ciljem evropskega zelenega dogovora in graditi trajnostno prihodnost, ki ne koristi le našemu gospodarstvu, ampak prispevka tudi k bolj zelenemu in trajnostnemu svetu za vse nas.

Aktualne razmere pa so spodbudile ne samo zanimanje, ampak tudi aktivnosti za vse večjo energetsko neodvisnost. Tako je bila v letu 2023 zabeležena hitra rast sončnih elektrarn, saj je bilo po podatkih slovenskega portala za fotovoltaiko, portala PV, novo nameščenih 17.278 sončnih elektrarn v skupni moči 486 MW. Polovica teh elektrarn je bila po moči samooskrbnih, v kar so vštete tudi skupnostne sončne elektrarne. Za primerjavo velikega porasta: ob koncu lanskega leta je bilo v Sloveniji delujočih 48.021 sončnih elektrarn v skupni moči 1121,7 MW. V letu 2022 pa je bilo na novo postavljenih 12.231 sončnih elektrarn v skupni moči »le« 164 MW; ob koncu leta 2022 je bilo delujočih skupno 30.557 sončnih elektrarn v skupni moči 631,9 MW. Številke torej kažejo, da je bilo lani na novo postavljenih okoli 18.000 sončnih elektrarn.

Kot še navaja portal PV, se je lani prvič po desetih letih poleg samooskrbe močno povečalo zanimanje investitorjev v večje sončne elektrarne, ki pa večinoma niso vključene v nobeno podporno shemo. In lani je Slovenija prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni porabi energije: znašal je 25,3 odstotka. V letošnjem prvem polletju pa je bilo povprečno instaliranih že 595 megavatov moči sončnih elektrarn.

Zaradi vremenskih ekstremov tudi več zavarovanj

Naraščajočemu trendu nameščanja sončnih elektrarn pa sledi tudi povpraševanje po zavarovanjih sončnih elektrarn, ki so v lasti fizičnih oseb in tudi poslovnih subjektov. Za obratovalni zastoj sončne elektrarne pa obstajajo številni vzroki.

Sicer pa naraščanju števila zavarovanih sončnih elektrarn sledi tudi naraščanje števila prijavljenih škodnih primerov. Slednje, kot med drugim pojasnjujejo v največji slovenski zavarovalnici, Zavarovalnici Triglav, sicer iz leta v leto niha, na naraščajoči trend v zadnjih letih pa močno vplivata pojav in pogostost naravnih nesreč, predvsem toče. »Število sklenjenih zavarovanj sončnih elektrarn za samooskrbo, ki jih stranke lahko sklenejo v sklopu zavarovanja doma, se je v primerjavi z leti prej občutno povečalo po lanskih poletnih vremenskih ekstremih. V neurjih, ki so lani prizadela Slovenijo, je sicer na sončnih elektrarnah največ škode povzročil viharni veter, ki je odkrival strehe, na katerih so bile sončne elektrarne nameščene,« še navajajo.

Z naraščanjem pogostosti naravnih nesreč in ob napovedih strokovnjakov, da bodo vremenski ekstremi vse pogostejši in intenzivnejši, se krepi zavedanje prebivalcev o tej problematiki, vendar se pri sklepanju zavarovanj po njihovi oceni to še vedno ne odraža v zadostni meri. »Na to kaže tudi ocena, da kar okoli tretjina nepremičnin v Sloveniji, ki so v lasti fizičnih oseb, še vedno ni zavarovanih za nobeno nevarnost. Po naravnih nesrečah, ki se zgodijo bodisi pri nas (poplave) bodisi v soseščini (na primer potres v Petrinji na Hrvaškem), se število sklenjenih zavarovanj sicer nekoliko poveča, a se običajno kmalu spet umiri ali vrne na podobno raven kot pred tem. Zavarovanje za sončno elektrarno lahko stranka pri Zavarovalnici Triglav sklene v sklopu oziroma kot razširitev zavarovanja doma ali v sklopu zavarovanja za sončne elektrarne, kjer se lahko zavaruje sončna elektrarna kot celota. V sklopu omenjenih zavarovanj pa so (lahko) zavarovani tudi hranilniki električne energije,« še pojasnjujejo.

Največ škod zaradi strojeloma

V Sloveniji je največ sončnih elektrarn nameščenih na stanovanjskih objektih in so namenjene samooskrbi, čemur sledi tudi povpraševanje za zavarovanja. V zadnjem obdobju pa narašča tudi povpraševanje in število sklenjenih zavarovanj za sončne elektrarne na poslovnih objektih. Najvišja nazivna moč sončnih elektrarn, ki jih je Zavarovalnica Triglav zavarovala v Sloveniji, se giblje v rangu nekaj MW.

V obdobju od vključno 2013 do konca 2023 je bilo največ škod na sončnih elektrarnah iz strojeloma – takšnih je bila več kot polovica vseh škodnih dogodkov, še odgovarjajo v Zavarovalnici Triglav in dodajajo, da je bila več kot tretjina škodnih dogodkov povezana s kritji iz naslova zavarovanja požarnih nevarnosti – med temi je bilo največ škod, ki so jih povzročili vihar, udar strele, toča ter požar. V zadnjih dveh letih pa se je delež škod kot posledica vremenskih pojavov občutno povečal.

Najpomembnejša ustrezna izgradnja elektrarne

V Sloveniji spremljamo tudi novice o požarih na sončnih elektrarnah in škodah, ki so jih povzročili toča, vihar, udar strele itd. In kateri dejavniki vplivajo na požarno tveganje sončne elektrarne? Kot nam je pojasnil Dušan Vižintin, svetovalec za operativo na Gasilski zvezi Slovenije (GZS), je najpomembnejša ustrezna izvedba (izgradnja) sončne elektrarne. »Pomembno je tudi upoštevanje vseh predpisov, povezanih z gradnjo, obratovanje in vzdrževanje ter Tehnične smernice TSG-1-001: 2019, požarna varnost v stavbah, ki jih je izdalo ministrstvo za okolje in prostor, in Smernice št. SZPV 512 (Smernica o požarni varnosti sončnih elektrarn), ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno varnost (SZPV).«

So pa na Gasilski zvezi Slovenije že v letu 2011 začeli usposabljati gasilce na seminarjih in posvetih ter takrat tudi izdali pisna navodila. »V nadaljevanju pa smo tematiko vključili v temeljne učne programe usposabljanja gasilcev, kar pomeni, da gasilci pri usposabljanjih obvezno predelajo tematiko in se učijo gašenja sončnih elektrarn. Obnavljanje znanja izvajamo še naprej v obliki vaj, seminarjev in posvetov,« je še dejal Dušan Vižintin.

V pripravi nove smernice

Dr. Aleš Jug, predsednik upravnega odbora Slovenskega združenja za požarno varstvo, pa nam je pojasnil, da že pripravljajo izhodišča za prenovo omenjene tehnične smernice za graditev TSG–1- 001 o požarni varnosti v stavbah. »Projekt koordinira ministrstvo za naravne vire in prostor. V novi tehnični smernici, ki bo izšla v letu 2025, pa bodo posodobljene tudi zahteve na področju požarne varnosti sončnih elektrarn.« In kot je še dodal Aleš Jug, je sicer težko napovedati, kaj vse bo v novi smernici, zagotovo pa bodo podane zahteve o požarnih lastnostih strešne konstrukcije (nosilni in nenosilni elementi) ter požarni zaščiti kabelskih instalacij.

»Stroka ima v povezavi s sončnimi elektrarnami problem, saj imamo zelo slabo požarno statistiko, ki slabo spremlja vzroke za nastanek požarov, vezanih na sončne elektrarne. Manjkajo nam torej podatki, ki morajo biti osnova za požarnopreventivne ukrepe, torej nove predpise. Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije so maja izdali smernico na osnovi zadnjih dognanj in preventivnih ukrepov, vezanih na sončne elektrarne, in tudi ti elementi bodo zajeti v novi smernici. Ker pa SZPV že ima smernico za sončne elektrarne (SZPV 512), je mogoče, da bo del te smernice v ustrezno prilagojeni obliki šel v novi TSG,« še pravi Aleš Jug.

V centrih za obveščanje, ki delujejo v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR), se v aplikaciji spin beležijo požari na objektih, pri čemer imajo operaterji možnost označiti, da gre za objekt s sončno elektrarno – to pa ne pomeni, da je šlo za požar na sončni elektrarni. »Vzroki za nastanek požarov operaterjem niso znani, saj jih kasneje ugotavljajo pristojne službe, kot so inšpektorji in policija. Zato v aplikaciji spin ne vodimo podatkov o vzrokih požarov,« so nam pojasnili na omenjeni upravi.