Prihodnost prevozov v luči novih okoljskih in uporabniških zahtev

Evropska unija podpira zeleno okrevanje gospodarstva, zato vlaga v ključne projekte na področju prometa. Ti bodo prispevali h gradnji manjkajočih prometnih povezav po Evropi, podpiranju trajnostnega prometa in ustvarjanju novih delovnih mest. Financirali se bodo prek instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), to je sheme nepovratnih sredstev EU za podporo prometni infrastrukturi.

EU bo vlagala v različne vrste projektov, od prometa po celinskih plovnih poteh in multimodalnih povezav do alternativnih goriv in razvejene železniške infrastrukture. Instrument za povezovanje Evrope je, kot pravi evropska komisarka za promet Adina Vălean, eden ključnih instrumentov pri vzpostavljanju zanesljivega prometnega sistema, odpornega proti krizam, ki je izjemno pomemben tudi dolgoročno.

Od avtonomnih avtobusov do brezkontaktne dostave

Spreminjanje uporabniških in okoljskih zahtev na področju prevoza in pandemija covida-19 bi lahko pospešila naslednji krog razvoja in uvajanja avtonomnih vozil (AV) po vsem svetu. V Sloveniji smo konec aprila 2018 v ljubljanskem BTC imeli priložnost preizkusiti vožnjo z avtonomnim vozilom francoskega proizvajalca Navya, v katerem se je lahko hkrati prepeljalo 15 potnikov. Vozilo deluje na električni pogon in je z majhno hitrostjo vozilo samodejno. Vozilo, ki ga je v BTC pripeljala družba AV Living Lab, je bilo opremljeno z množico elektronskih pripomočkov, glavno vlogo pa so imeli laserski detektorji oziroma lidarji, ki natančno zaznavajo okolico vozila.



Vozila brez voznika bi lahko imela širšo vlogo pri izpolnjevanju novih zahtev za prevoz ljudi in blaga, ki izhajajo iz krize zaradi koronavirusa, navaja najnovejša raziskava KPMG indeksa pripravljenosti avtonomnih vozil. Kot pojasnjuje Richard Threlfall, globalni vodja za infrastrukturo v KPMG International, bi na primer gnečo javnega prevoza lahko delno olajšali avtonomni avtobusi, ki bi zagotovili fizično razdaljo, medtem ko lahko avtonomna vozila pri odpremi blaga zadostijo povpraševanju po brezkontaktni dostavi. Na področju avtonomnih vozil, ki delujejo varneje in učinkoviteje, je bil dosežen ogromen napredek.

Več testnih območij

Ključna ugotovitev letošnje raziskave KPMG Indeksa pripravljenosti avtonomnih vozil (AVRI) je manj hrupa in več napredka, saj so se oblasti osredotočile na regulatorne in družbene dejavnike tehnologije. Tretja izdaja indeksa KPMG AVRI za leto 2020 ocenjuje napredek 30 držav pri sprejemanju in napredovanju na področju avtonomnih vozil in ugotavlja, da jih je večina povečala pripravljenost v zadnjem letu. Raziskava vrednoti države po 28 kazalnikih, da oceni njihovo pripravljenost in napredek pri nadaljnjem uvajanju in inovacijah avtonomnih vozil. Kazalniki so organizirani v štiri stebre: politika in zakonodaja, tehnologija in inovacije ter infrastruktura in sprejemanje potrošnikov.

Raziskava je pokazala, da je večina povečala pripravljenost na avtonomna vozila, saj je 17 držav od 25, ki so se profilirale v letu 2019, letos izboljšalo svoje ocene. Zlasti se povečuje število voznikov avtonomnih vozil in testnih območij – približno dve tretjini od 30 držav in jurisdikcij v AVRI ima območja, določena ali odobrena za testiranje avtonomnih vozil. Do zdaj vodilno Nizozemsko je prehitel Singapur, ki je med drugim objavil nacionalne standarde za avtonomna vozila in odprl desetino vseh javnih cest za njihovo testiranje.

Singapur prehitel Nizozemsko

Tako Singapur kot Nizozemska sta vodilna pri promociji električnih vozil (EV), ki so ključni predhodnik avtonomnih. Singapur načrtuje veliko povečanje števila polnilnih postaj za električna vozila, in sicer s 1600 na 28.000 do leta 2030, Nizozemska pa ima največ električnih polnilnic na prebivalca. Norveška (na tretjem mestu) je medtem vodilna na področju električnih vozil in je poleg obsežnih preizkusov avtonomnih vozil v Oslu vzpostavila tri avtobusne proge AV.

Četrtouvrščene ZDA izstopajo s 420 sedeži podjetij z dejavnostjo avtonomnih vozil, Južna Koreja je v indeksu zabeležila največji medletni dvig katere koli države, saj se je od leta 2019 do 2020 povzpela za šest mest, na sedmo mesto. Država je napredovala z uvedbo nacionalne strategije za avdiovizualne naprave, objavljene oktobra lani, za katero upa, da bo za tri četrtine znižala smrtnost na cestah v državi. Peto mesto zaseda Finska, sledi ji Švedska, na osmem mestu so Združeni arabski emirati, na devetem Velika Britanija in na desetem mestu Danska, ki se je letos na seznam uvrstila kot ena izmed petih novih držav. Preostale štiri so še Belgija (21. mesto), Čile (27.), Italija (24.) in Tajvan (13.).



Ker številni najbolj vznemirljivi dogodki pri napredovanju avtonomnih vozil potekajo na lokalni ravni, vodijo pa jih mesta, občine ali države, je raziskava AVRI prvič obravnavala tudi pobude za avtonomna vozila na lokalni ravni, in sicer pregled dogajanja v petih pomembnih mestih: Pekingu, Detroitu, Helsinkih, Pittsburghu in Seulu, še navaja raziskava KPMG.

Električna vozila ključni predhodnik avtonomnih

V prihodnjem desetletju bo na rast prodaje električnih vozil, ki so ključni predhodnik avtonomnih, najbolj vplival spremenjen odnos potrošnikov, saj številne ovire za to, da ti te tehnologije sprejmejo, postopoma izginjajo, pa v najnovejši raziskavi o električnih vozilih napoveduje Deloitte. Do konca desetletja bodo tretjino vseh novih avtomobilov, prodanih po vsem svetu, predstavljala električna vozila. S tem bi se število električnih vozil, prodanih po vsem svetu v letu dni, povzpelo na 31,1 milijona, kar je deset milijonov več od napovedi.

Še vedno pa se kljub motnjam, ki jih je povzročila zdravstvena kriza, pričakuje, da bo letos po svetu prodanih 2,5 milijona električnih vozil. Deloitte na podlagi skupne letne stopnje rasti, ki znaša 29 odstotkov, napoveduje, da bo njihova prodaja leta 2025 dosegla 11,2 milijona; do leta 2030, ko naj bi ta vozila predstavljala približno 81 odstotkov vseh prodanih novih elektrificiranih avtomobilov, pa 31,1 milijona.

»Nekatere kupce še vedno ovirajo visoke cene električnih vozil, a ker so te vse bolj primerljive z bencinskimi in dizelskimi ekvivalenti, pričakujemo povečanje števila potencialnih kupcev. Vse bolj pestra ponudba električnih vozil bo ob rastočem trgu rabljenih vozil pomenila, da bodo ta za mnoge postala bolj sprejemljiva izbira. O prednostih prehoda na električno vozilo sicer razmišlja vse več voznikov, vendar bo ključno odpraviti zaskrbljenost glede dometa vožnje in pomanjkanja infrastrukture za polnjenje,« pa pravi Luka Vesnaver, partner za finančno svetovanje za jadransko regijo v Deloittu Slovenija.

Dejavniki povečevanja nakupa

Ugodno regulatorno okolje, tako z vidika finančnih spodbud in strožjih predpisov glede izpustov škodljivih plinov kot tudi glede raznolikosti ponujenih modelov na trgu, so dejavniki, ki bi prav tako lahko povečali kupovanje električnih vozil. Večino celotne prodaje novih avtomobilov še vedno predstavljajo službena vozila in vozni parki, zato bo globalni prehod na električna vozila še dodatno spodbujen s prehodom na ta vozila na ravni podjetij, še navajajo v Deloittu.

Vodilni akter in pionir na področju električne mobilnosti v Evropi je od leta 2010 skupina Renault, ki je po najnovejših podatkih v Evropi prodala že več kot 300.000 električnih vozil. Samo v Franciji je bilo, kot navajajo v skupini, registriranih več kot 100.000 primerkov modela renault zoe. V letošnjem prvem polletju pa je prodaja znamke Renault zrasla za 38 odstotkov, na več kot 42.000 vozil; prodaja modela zoe v Evropi se je povečala za skoraj 50 odstotkov, na 37.540 primerkov. V Sloveniji je Renault letos do konca julija prodal 202 električni vozili renault zoe. Naj spomnimo, da naj bi jeseni začeli prodajati tudi popolnoma električnega twinga, ki bo nastajal v novomeškem Revozu.