Visoka kakovost izdelkov ključna za vstop na globalni trg

Ljubljana – Pandemija koronavirusa je vplivala tudi na mobilnost, saj se je za skoraj dva meseca ustavil tudi javni promet, ki naj bi s ponedeljkom v Sloveniji spet zaživel. Avtomobilske tovarne po svetu znova zaganjajo svojo proizvodnjo, seveda z upoštevanjem vseh potrebnih ukrepov; svoja vrata so 20. aprila odprli tudi slovenski avtomobilski saloni. Glavno vprašanje pa ostaja, s kakšnimi ukrepi bi lahko pospešili prodajo avtomobilov.

O možnih ukrepih za pospešitev prodaje avtomobilov so v Nemčiji pred nekaj dnevi razpravljali predstavniki nemških avtomobilskih podjetij in vlada ter se dogovorili za ustanovitev posebne delovne skupine. Ta bo preučila možne rešitve, ki naj bi jih predstavila v začetku junija.

V AMZS pa so zagnali spletno raziskavo Koronamobilnost, s katero poskušajo ugotoviti, ali in kako se je mobilnost prebivalcev Slovenije v času pandemije spremenila in kakšen je po nekaj tednih drugačnega vsakdana njihov pogled na različne oblike mobilnosti. Zanima jih namreč, kako bodo posamezne oblike mobilnosti posamezniki v prihodnje glede na trenutne izkušnje (še) uporabljali.



Po popolnem mrtvilu in po tem, ko smo bili vsi odvisni le še od svojega prevoznega sredstva, smo še toliko bolj kot nekoč večjo pozornost začeli namenjati ne samo našemu zdravju, ampak tudi naši varnosti. In tu se postavi vprašanje, kdo vse poskrbi, da so naši jekleni konjički ne samo estetsko dodelani, ampak tudi funkcionalni in varni. Pri proizvodnji morajo proizvajalci avtomobilov in njihovi dobavitelji upoštevati vrsto zahtev za kakovost in varnost uporabe. In vrata podjetjem na globalni trg – tudi na področju avtomobilske in železniške industrije – odpira tudi Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ), ki kot član številnih mednarodnih združenj in shem na področju preizkušanja in certificiranja podeljuje različne certifikate oziroma certifikacijske znake.

SIQ v okviru mednarodne sheme IECEE/CB preizkuša širok nabor naprav in komponent s področja avtomobilske industrije, na primer polnilne postaje za električne avtomobile pa tudi cel niz komponent v samem vozilu. »Če na primer SIQ preizkusi električno polnilno postajo in izda mednarodno veljavno CB-poročilo in certifikat, te postaje ni treba dodatno preizkušati v skoraj nobeni od razvitih svetovnih držav, saj so poročila SIQ mednarodno priznana. Preizkušene električne komponente so na trgu EU označene z oznako CE, če pa so vgrajene v avtu, imajo oznako E. Električne komponente znotraj vozila morajo v EU zadostiti pravilniku Združenih narodov ECE R 10,« pravijo na SIQ.



Proizvajalec avtomobilskih komponent lahko za veliko večino teh opravi preizkušanje na SIQ in na podlagi njihovega poročila pridobi homologacijo ter označi komponento z oznako E. SIQ je priznan za preizkušanje po mnogih standardih tako v okviru sheme ​IECEE/CB kot v okviru pravilnika Združenih narodov ECE R 10.

Za največjo možno kakovost produktov

Proizvajalci avtomobilov morajo glede kakovosti izpolnjevati zahteve standarda IATF 16949:2016, ki predpisuje, da mora biti vsa merilna oprema, ki se uporablja v proizvodnji avtomobilov, kalibrirana v laboratorijih s pridobljeno akreditacijo po standardu ISO/IEC 17025:2017 oziroma overjena v laboratorijih, ki jih v Sloveniji imenuje Urad RS za meroslovje. »Tako sta zagotovljeni sledljivost meritev do definicije enot in največja možna kakovost produktov. Meroslovni laboratorij SIQ pokriva predvsem področje električnih veličin ter časa in frekvence pa tudi akustike, vibracij … Ravno merila s teh področij, kot so merilniki napetosti, toka, energije, vibracij, zvoka, pojemkov (na primer pri meritvah simulacije trkov avtomobilov), večinoma kalibriramo pri nas,« pojasnjujejo na inštitutu.
 

Ključni partner v slovenski avtomobilski industriji

SIQ je v slovenski avtomobilski industriji ključni partner, saj lahko slovenski proizvajalci pri njih dobijo odlično podporo na širokem spektru preizkušanja v najkrajšem možnem času. »Avtomobilska industrija je poleg farmacevtske ena najbolj urejenih industrij, zato sta časovnica in visoka kakovost/ustreznost izdelka ključni za vstop ali 'obstoj' na zahtevnem EU- ali svetovnem trgu,« navajajo na inštitutu in dodajajo, da se koristi partnerskega odnosa kažejo predvsem v načinu njihovega dela, saj si prizadevajo partnerju ponuditi celovito storitev na enem mestu, obenem pa so njihova poročila in certifikati priznani skoraj po vsem svetu.

Pri električnih vozilih na primer lahko testirajo tako rekoč vse elektronske dele, kot so na primer žarometi, smerniki in druge luči v avtu, napajalniki baterij v električnem avtu, kontrolna vezja za servovolan, kontrolna vezja za zračne blazine, elektronika za nadzor zraka v zračnicah, elektromotorčki itd. Medtem ko na avtomobilskem področju testirajo komponente v avtomobilu, pa so na železniškem poleg komponent testirali in verificirali tudi celotno kompozicijo potniškega vlaka, kjer je projekt trajal približno štiri leta in pol.

Med težjimi je preizkušanje žarometov LED

Da bi lahko potrdili zanesljivost proizvodov, je potrebnih tudi veliko preizkušanj vplivov okolja nanje. Izdelke na SIQ preizkušajo v vseh normalnih in nenormalnih razmerah delovanja. Poleg testov v različnih razmerah v okolici (na primer med –40 in +100 stopinjami Celzija) in vibracij (zelo zahtevne vibracije so prav v avtomobilski industriji) preizkušajo tudi možnosti raznih udarcev, vpliv prašne atmosfere ter odpovedi posameznih komponent zaradi vdora vode in drugih napak na elektroniki ali programski opremi.



»Prav preizkušanja v nenormalnih razmerah oziroma odpovedi komponent so med najtežjimi, a tudi najzanimivejšimi, saj nikoli ne moreš z gotovostjo predvideti, kaj se bo zgodilo. Zelo zahtevni preizkusi so tudi na področju meritev elektromagnetne emisije in odpornosti proti elektromagnetnim sevanjem. Ker ima vedno več izdelkov brezžično komunikacijo in se frekvenčna območja uporabe in notranja časovna ura pri proizvodih stalno višata, so ta testiranja vedno bolj kompleksna in potekajo pri vedno višjih frekvencah, kjer je stabilne razmere čedalje težje zagotoviti,« še pravijo.

Med težjimi pa je preizkušanje žarometov LED, saj je temperatura, ki se razvije v teh, izredno visoka. V notranjosti žarometa imamo lahko tudi več kot 100 stopinj Celzija, medtem ko je zunaj na primer sneg, sodra ali zelo nizka temperatura, pri tem pa mora žaromet še vedno normalno delovati; in to vso življenjsko dobo vozila, še navajajo na SIQ.