Naprave reagirajo hitreje kot človeški refleks

Kako kriza zaradi koronavirusa in padec trga avtomobilov vplivata na dejavnost pri razvoju avtonomne vožnje?

Po našem mnenju se razvoj ni ustavil. To dokazujejo prejeta naročila iz razvojnih laboratorijev avtomobilske industrije.

Ali kriza kaj vpliva na vaše delovanje pri preizkušanju senzorjev, ki zaznavajo ovire na cesti?

Naša merilna oprema sprejme senzorje in prek njih zajame podatke. Zgradimo testno okolje, kjer se lahko napredek razvoja spremlja prek izboljšanja rezultatov testiranja.

Koliko je bilo v svetovnem pogledu v zadnjem letu storjenega v razvoju tipal, kot je lidar?

Prav aktivni radarji za skeniranje okolice so verjetno ključno prispevali k orientaciji vozila v prostoru.

Se cena oziroma strošek proizvodnje tipal, kot je lidar, kaj znižuje?

Verjetno. Smo na področju raziskav in razvoja. V času, ko smo aktivni mi, je vse še novo, nepodprto v drugih sistemih.

Se razvija še kaka nova vrsta tipala, ki bi jo avtonomna vozila potrebovala?

Ne da bi vedel.

Morda je tak le občutek, a zdi se, da sta dejavnost in navdušenje v tej smeri večja v ZDA kot v Evropi.

Po mojem mnenju nikakor ne. Evropa je popolnoma v razvoju električnih vozil in avtonomne vožnje. Mogoče je le pristop nekoliko manj populističen.

Kakšno je po vaših podatkih javno mnenje – bi ljudje zaupali avtonomnemu vozilu?

Avtonomno vožnjo je treba izkusiti. Potem je vse drugače. Naprave zaznavajo ovire in reagirajo hitreje kot človeški refleks. Ob nekaj nepazljivostih voznika in izkušnji, kako je to nepazljivost izničil stroj, se zavemo prednosti avtonomnosti vozila. To ne pomeni, da nas lahko avtomobil odpelje v neznano.

Bodo proizvodni avtomobili za osebno uporabo res kdaj dosegli najvišjo, peto stopnjo avtonomnosti in nas v kakršnihkoli razmerah vozili čisto sami?

Na območjih, kjer se da izločiti večino nepredvidenih dogodkov, bo to mogoče že kmalu. Na avtocesti na primer ni ljudi, živali, razigranih otrok, hišnih ljubljenčkov ... Pričakovana je le komunikacija med vozili ter med vozilom in infrastrukturo.

Je avtonomno vozilo prihodnosti nujno povezano z električnim pogonom?

Tehnološko verjetno ne, če govorimo o smernicah evropske politike, podnebni politiki ..., pa verjetno da.

Nam lahko zaupate, s katerimi podjetji iz avtomobilske industrije največ sodelujete?

Prisotni smo v razvojnih oddelkih tako rekoč vseh proizvajalcev. V zadnjem letu se trudimo dokazati predvsem še v Volkswagnu in BMW. Najtežje nam je bilo v Nemčiji.

Kakšne strokovnjake po izobrazbi najbolj potrebujete v vaši dejavnosti?

Glede na industrijo kombiniramo znanje programerjev, elektronikov, energetikov, fizikov ... Tam, kjer smo kadrovsko močni, lahko dosegamo boljše rezultate, ker razumemo problematiko in izzive dejavnosti.

Je takšnih kadrov dovolj ali jih je težko pridobiti?

Tehnični kader in še posebej programerje je zelo težko najti. Tako doma kot v tujini.

Je Slovenija s svojo prometno infrastrukturo lahko primerno okolje za preizkušanje avtonomnih vozil?

Ideja je bila testiranje preklopa omrežij 4G, 5G in Wifi, ko se prečka državna meja med Slovenijo in Avstrijo. To je nekaj, kar lahko ponudimo, a tudi tu nismo edini.

Imate kakšno informacijo o tem, kako poteka slovensko-madžarsko sodelovanje glede poligona za električna in avtonomna vozila?

Ne.

Ste kot podjetje za takšen poligon, pametno mesto zainteresirani?

S svojo opremo sodelujemo na veliko podobnih poligonih po svetu. V Veliki Britaniji, na Češkem, Švedskem, v ZDA, Italiji, Braziliji ... Če bi imeli takšen poligon pred lastnim pragom, pa bi to vsekakor močno vplivalo na hitrost in kakovost razvoja Dewesoftove merilne opreme.