Ko mine pandemija, bo spet čas za trajnost

Ljubljana – Pandemija koronavirusa je posegla na vse ravni našega življenja in dela, globoko rano je zadala gospodarstvu. Ključnega pomena za okrevanje evropskega gospodarstva je tudi evropski zeleni dogovor za ogljično nevtralno prihodnost. Pri tem bodo pomembno vlogo igrali trajnostne investicije za zagon gospodarstva, krožno gospodarstvo in digitalizacija.

In prav zaradi tega je treba dati zagon trajnostnim naložbam, ki bodo prispevale h konkurenčnosti gospodarstva tako na ravni EU kot tudi na globalni ravni, hkrati pa tudi k zmanjševanju emisij in spoprijemanju s posledicami podnebnih sprememb.
Omenjeni pobudi za ozelenitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa, ki jo je 9. aprila sprožilo deset držav članic EU, se je v torek pridružila tudi Slovenija, kot že 17. članica. Kot poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor, je evropski načrt za okrevanje dobra priložnost za vključevanje trajnostnih ukrepov iz zelenega dogovora za nova delovna mesta, ponovni zagon gospodarstva EU in trajnostni razvoj na stroškovno najučinkovitejši način. Po koncu pandemije bodo imele države priložnost, da sredstva namenijo za čisto industrijo in zelene tehnologije. Z nizkoogljičnimi rešitvami lahko vlade sledijo zavezam za ogljično nevtralno družbo.


 

Spletno posvetovanje o evropskem podnebnem paktu

Evropska komisija je z namenom, da bi pri prehodu k podnebno nevtralni EU sodelovali vsi sektorji družbe in gospodarstva, tako konec marca odprla tudi spletno javno posvetovanje o novem evropskem podnebnem paktu, to je o povečanju podnebnega cilja EU za leto 2030 ter o ukrepih in politikah, potrebnih za še večje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Skupaj 12-tedensko spletno posvetovanje bo potekalo do 23. junija.

Evropska komisija za novi cilj predlaga, da bi se do leta 2030 raven emisij v primerjavi z letom 1990 znižala za 50 do 55 odstotkov. Zvišanje sedanjega cilja za leto 2030 bi pomagalo EU okrepiti vodilno vlogo v mednarodnih pogajanjih o podnebju ter omogočilo postopnejšo pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050. Z evropskimi podnebnimi pravili se omenjena politična zaveza EU spreminja v pravno zavezujoč cilj, je med drugim pojasnila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Predlog je sprožil kritike okoljevarstvenikov, ker ne vključuje ciljev za zmanjšanje izpustov do leta 2030.



Predlagani evropski podnebni zakon vključuje tudi načrt nadaljnjega ukrepanja. Na podlagi celostne presoje vpliva bo komisija predlagala nove cilje za zmanjšanje izpustov do leta 2030 in nato ustrezno dopolnila zakon. Do junija 2021 bo pregledala in po potrebi spremenila vsa orodja, potrebna za uresničitev teh ciljev. Komisija bo predlagala tudi vmesne cilje za zmanjšanje izpustov v obdobju 2030–2050. Do septembra 2023 in nato vsakih pet let bo pregledala skladnost evropskih in nacionalnih ukrepov s temi cilji.

Za dosego tega cilja bodo potrebni ukrepanje vseh sektorjev gospodarstva ter naložbe v okolju prijazne tehnologije, podpora industriji za inovacije, uvajanje čistejših, cenejših in bolj zdravih oblik zasebnega in javnega prevoza, dekarbonizacija energetskega sektorja, povečanje energijske učinkovitosti stavb ter delo z mednarodnimi partnerji za izboljšanje globalnih okoljskih standardov.

Evropska unija bo zagotovila finančno podporo in tehnično pomoč ljudem, podjetjem in regijam, ki jih bo prehod na zeleno gospodarstvo najbolj prizadel. V okviru mehanizma za pravični prehod se bo v obdobju 2021–2027 v najbolj prizadetih regijah mobiliziralo najmanj 100 milijard evrov.
 

Za hitrejše zmanjševanje emisij iz prometa

V EU je promet odgovoren za četrtino emisij toplogrednih plinov in delež še naprej narašča, zato mora Evropa še hitreje zmanjševati emisije iz prometa. Z zelenim dogovorom se želi doseči njihovo 90-odstotno zmanjšanje do leta 2050. Poleg tega bodo avtomatizirana mobilnost in pametni sistemi za upravljanje prometa povečali prometno učinkovitost in omogočili čistejši promet. Obenem bodo razvite rešitve za pametne aplikacije in mobilnost kot storitev. Seveda bo treba spodbujati preskrbo s trajnostnimi alternativnimi pogonskimi gorivi. Po ocenah naj bi bilo do leta 2025 na evropskih cestah 13 milijonov brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, za katera bo treba zagotoviti približno milijon javnih polnilnih in preskrbovalnih mest (glej infografiko).



V zelenem dogovoru bodo obravnavani emisije, zastoji v mestih in izboljšanje javnega prevoza. Zato je treba uveljaviti strožja pravila glede onesnaževanja z avtomobili, doseči zmanjšanje onesnaževanja v pristaniščih EU ter izboljšanje kakovosti zraka v bližini letališč. Poleg tega je že dolgo znano, da bi bilo treba več tovora prevažati po železnici ali vodnih poteh. Evropska komisija je tako predlagala, da naj bi leto 2020 postalo evropsko leto železnic, s čimer bi osvetlili koristi, ki jih prinaša podnebju pogostejša uporaba železniških omrežij za prevoz tako ljudi kot tovora. Poleg tega bi moralo enotno evropsko nebo znatno zmanjšati emisije v letalstvu (za do deset odstotkov) brez stroškov za potrošnike in podjetja.

Naj spomnimo, da so prizadevanja EU, da bi do leta 2050 postala prvi podnebno nevtralen blok na svetu, v središču evropskega zelenega dogovora, ki ga je 11. decembra 2019 predstavila komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen. Komisija je sicer že novembra 2018 prvič predstavila svojo vizijo za podnebno nevtralno EU do leta 2050 v skladu s ciljem pariškega sporazuma, da se dvig globalne temperature omeji na precej pod dve stopinji Celzija in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 stopinje Celzija. Evropski parlament je nato 14. marca 2019 podprl cilj EU, da se dosežejo neto ničelne emisije toplogrednih plinov; zatem pa je evropski svet 12. decembra 2019 potrdil cilj podnebno nevtralne EU do leta 2050.


 

Na dolgi rok so največja grožnja človeštvu podnebne spremembe

Na podlagi rezultatov že omenjenega spletnega posvetovanja o evropskem podnebnem paktu bo evropska komisija opredelila podnebni pakt, ki naj bi ga zagnala pred novembrsko mednarodno podnebno konferenco v Glasgowu. Vendar pa je pandemija novega koronavirusa zahtevala tudi preložitev omenjene podnebne konference COP 26, na prihodnje leto. Z Okvirne konference ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) so pojasnili, da bo s tem zagotovljen dodaten čas za nujno potrebne priprave na dogodek. Izvršna sekretarka UNFCCC Patricia Espinosa pa je opozorila, da kljub sedanji krizi ne smemo pozabiti, da so največja grožnja človeštvu na dolgi rok podnebne spremembe.

»Gospodarstva se bodo kmalu znova zagnala. To je priložnost za boljše okrevanje narodov, da v načrte za to vključijo najranljivejše. In da oblikujejo gospodarstvo 21. stoletja tako, da bo čisto, zeleno, zdravo, pravično, varno in bolj odporno,« je pozvala.
 

EIB za časovni načrt podnebne banke

Bolj ambiciozno politiko v zvezi s podnebnimi ukrepi in okoljsko trajnostjo je novembra lani potrdil tudi svet direktorjev Evropske investicijske banke (EIB). Zdaj pa je v začetku aprila povabil vse zainteresirane, naj ji pomagajo pri pripravi njenega časovnega načrta podnebne banke za obdobje 2021–2025, ki bo usmerjal ta prehod. EIB bo do 12. junija zbirala stališča in prispevke o tem, kako lahko kar najbolje uresniči svoje ambicije.

Evropska komisija je v začetku aprila objavila tudi razpis za zbiranje predlogov projektov za sofinanciranje iz programa Life za leto 2020. Za financiranje projektov s področij ohranjanja narave, varstva okolja in učinkovite rabe virov ter podnebnih ukrepov je na voljo dobrih 450 milijonov evrov.


 

Kje smo v Sloveniji

Kot že rečeno, so za prehod v podnebno nevtralnost potrebne dolgoročne naložbe v infrastrukturo čiste energije. Izsledki najnovejše raziskave Podnebni in energetski prehod: neizkoriščeni potenciali sredstev Evropske unije pa so pokazali, da države EU malo izkoriščajo evropska sredstva za regionalni razvoj in iz kohezijskega sklada za uresničevanje njihovih podnebnih zavez. Za financiranje energetske infrastrukture je bilo do zdaj izkoriščenih zgolj 9,7 odstotka sredstev EU za obdobje 2014–2020, so opozorile okoljske nevladne organizacije.

Za Slovenijo pa poročilo poudarja preusmeritev evropskega financiranja s področja cestnih povezav v multimodalni promet, železnice, kolesarske steze in pešpoti ter s področja biomase v proizvodnjo sončne energije in shranjevanje ter prenos električne energije. Obenem predlaga še večji delež sredstev EU za energetsko učinkovitost v zasebnih stavbah.