Strateško upravljanje mobilnosti je naložba v prihodnost

Pravijo, da je v vsaki težki preizkušnji tudi nekaj dobrega – če iz nje znamo potegniti nauk. Epidemija je razgalila marsikakšno pomanjkljivost v gospodarstvu in ena od teh je zagotovo odnos do mobilnosti v večini slovenskih podjetij. V mislih imamo predvsem mobilnost zaposlenih (prihodi na delo in službene poti), obiskovalcev in kupcev, medtem ko so se z drugimi vidiki mobilnosti, kot so dostava, odprema, logistika, vozni parki …, delodajalci vendarle več ukvarjali.

Po mesecu dni izrednih ukrepov je v številnih podjetjih osrednja tema pogovorov (poleg zagotavljanja posla in likvidnosti) prav to, kako omogočiti zaposlenim prihod v službo in odhod iz nje in se izogniti nevarnim situacijam.

Kmalu se bomo spet premikali

V prihodnosti bo mobilnost drugačna, trajnostno naravnana, vodena celovito. Orodje, s katerim podjetje lahko obvladuje mobilnost, je mobilnostni načrt. Podjetje AV Living Lab, ki razvija nove prebojne rešitve na področju mobilnosti, ima tudi interdisciplinarno ekipo, ki se ukvarja s tovrstnimi načrti. Vodi jo Blaž Vukelić. Z njim smo se pogovarjali o pomenu in koristih mobilnostnih načrtov, o tem, kako jih pripraviti, pa tudi, koliko so slovenska podjetja ta hip zrela za pospešitev v višjo prestavo na področju mobilnosti.

Zakaj smo ljudje na splošno tako indiferentni do nekaterih vprašanj? Če je nekaj zelo daleč, geografsko ali časovno, mislimo, da nas ne ogroža. Kitajska je bila daleč, pa je v dveh mesecih epidemija prepredla ves svet. Vukelić potegne analogijo s podnebnimi spremembami, te so pravzaprav ključni vzrok za mobilnostne načrte, ki bodo pripomogli k zmanjšanju ogljičnega odtisa: »Prelomno leto 2050 se zdi daleč, škoda, če v tej smeri ne bomo naredili nič, pa bo znašala od ene do šest koronakriz. In to vsako leto.«

Nemara je po svoje dobro, da smo ljudje pozabljivi in prilagodljivi, razmišlja sogovornik. To v nas vzbuja optimizem. Kot smo se zelo hitro postavili na noge po vseh terorističnih napadih in recesijah, tako kot smo spet kmalu potovali po svetu, bomo najbrž tudi tokrat. Seveda pa na drugačen način, z določenimi omejitvami, preverjanji, varnostnimi ukrepi. Z nenehnim razkuževanjem, maskami in drugo zaščitno opremo. »Koronakriza ne bo ustavila mobilnosti, tako kot je ni niti 11. september. Uvedli smo nekaj preventivnih ukrepov in se prilagodili. Postopoma bomo spet bolj mobilni.«



V tem kontekstu je kriza priložnost za nove družbene in tehnološke preskoke. »Če smo še nedavno govorili, da nam bo samovozeči avto prihranil precej časa, zdaj vidimo, da nam ga lahko prihrani tudi delo od doma. Vse več bo nakupov in drugih opravkov po spletu. Zato bomo še vedno potrebovali dostavo na dom, drone, vozila, druge vrste mobilnosti. Iz aktualne situacije se lahko naučimo, da nam mogoče ni treba do točke B, ampak lahko tja pošljemo dostavno službo ali opravimo nalogo po spletu. Poseben razmislek velja zaposlenim, ki to pot morajo opraviti; kako jo racionalizirati, olajšati, znižati stroške. Odgovore na ta vprašanja ponuja mobilnostni načrt.«

Ukrepi po meri podjetja

Mobilnostni načrti so velika priložnost za podjetja, ker celovito obravnavajo mobilnost zaposlenih, obiskovalcev, uporabnikov, kupcev. Kar 42 odstotkov vseh poti opravi zaposleni na delo ali z dela, dodatnih osem odstotkov pa za nakupovanje. Te razdalje lahko skrajšamo, s čimer dosežemo dvoje ključnih koristi: ekonomske in okoljske.

S tem lahko v podjetju zmanjšamo stroške, povezane z mobilnostjo, optimiziramo vozni park, zmanjšamo potrebo po parkirnih mestih. Parkirni prostor lahko oddamo, na njem kaj zgradimo ali posadimo. Tako smo trajnostno naravnani in odgovorni do okolja. Spodbuden je tudi učinek na zaposlene: bolj so učinkoviti in zadovoljni, manj je bolniških, zmanjša se pritisk na javno prometno infrastrukturo.



Mobilnostni načrt se izdela v več korakih, pojasni sogovornik. Pri velikih organizacijah je bolj zapleten, izdelava pa lahko traja tudi šest mesecev. »Najprej zaženemo pripravo, v katero vključimo vodstvo podjetja, ter pridobimo mnenje in čim širšo podporo celotnega kolektiva. Tako analiziramo stanje, določimo cilje, ki so podlaga za ukrepe, pripravimo nabor ukrepov, ki v konkretnih okoliščinah pridejo v poštev, izdelamo in potrdimo mobilnostni načrt, ga predstavimo zaposlenim in – ga začnemo uresničevati.«

Na voljo je velik nabor ukrepov, podjetja izberejo tiste, ki so pisani na kožo kolektivu ter ustrezajo prostorskim možnostim, lokaciji. Nekaj primerov: upravljanje platform, kjer posameznik izbira različne oblike prevoza, spodbujanje hoje, spodbujanje kolesarjenja (tudi z nabavo službenih koles in postavitvami primernih kolesarnic), spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa, trajnostna uporaba vozil (polnilnice za alternativna goriva, souporaba vozil, bonitete za sopotništvo), šola varne in varčne vožnje.

ZABELEŽITE SI NOV DATUM

Medijska hiša Delo je letos z družbo AV Living Lab združila moči v osemmesečni poslovni kampanji City as a Lab: Mobilnost 2020, ki jo bomo zaradi trenutnih razmer v Sloveniji in po svetu namesto junija sklenili z mednarodno konferenco 20. in 21. oktobra v Kristalni plači v Ljubljani.

Konferenca vam bo omogočila vpogled v trende na področju mobilnosti in vas povezala z najpomembnejšimi deležniki v Sloveniji in tujini.

Prijave in program

Nekaj prispeva tudi država

Upravljanje mobilnosti finančno podpira tudi država. Podjetjem in samostojnim podjetnikom namenja finančne spodbude za naložbe v ukrepe trajnostne mobilnosti. V razpisu, ki je v teku, je na voljo štiri milijone evrov subvencij in pet milijonov evrov ugodnih posojil. Subvencijo je mogoče dobiti za izdelavo mobilnostnega načrta (do polovice vrednosti oziroma od 2500 do 10.000 evrov), za parkirišča za kolesa ali kolesarnice, za nakup koles ali dostavnih koles (za te tri namene je poleg subvencije predvidena še dodatna do desetodstotna spodbuda, če ima podjetje mobilnostni načrt), za e-polnilnice, vodikove polnilnice, prikazovalnike in registratorje prihodov in odhodov avtobusov.

Na ministrstvu za okolje in prostor je v podnebnem skladu slabih 200 milijonov evrov za štiri leta za ozelenitev mobilnosti. Ta sredstva se bodo po različnih kriterijih razdelila med delodajalce, lokalne skupnosti, fizične in pravne osebe. Ključno je, da delodajalci ali lastniki nepremičnin vnaprej na podlagi analize vedo, kam usmeriti ta sredstva, da bo učinek čim boljši.

Zreli so pripravljeni

Blaža Vukelića smo vprašali, kakšna je klima v podjetjih, ali so pripravljena pohitriti upravljanje mobilnosti. »Vsa podjetja se zdaj že zavedajo, da je mobilnost zanje zelo pomembna. Brez mobilnosti ni prihoda zaposlenih na delo, obiska poslovnih partnerjev, dobave blaga, opravljanja dejavnosti na terenu ali prihoda kupcev ... Če je mobilnost otežena, to pomembno vpliva na procese v podjetju. Pravi kazalnik zrelosti podjetja pa je njegov odziv na trenutno situacijo. Podjetja, ki se znajo odzvati na lokacijsko ali časovno oddaljene dogodke oziroma so se s strateškimi dokumenti nanje pripravila, so vsekakor v prednosti.«



Kakšni pa so lahko zadržki na strani podjetij? »Zadržka sta dva. Prvi je, da na mobilnost in odnos do okolja gledamo le kot na strošek. Mobilnostni načrt nam sicer lahko pomaga pri zniževanju stroškov, a bolj pomembno je, da na ukrepe gledamo kot na investicije v prihodnost, v preprečitev katastrofalnih posledic podnebnih sprememb. Drugi vzrok je povsem človeški: da dejavnike, ki so daleč, zanemarjamo. Ali pa se nanje odzovemo šele, ko so tukaj in zdaj. Takrat pa je običajno že (pre)pozno.«