Zelene sklade določajo kriteriji, ne več upravljavci

Vidiki ESG so čedalje bolj prisotni tudi v finančni industriji, niso pa novi. Najstarejši družbeno odgovorni indeks je bil ustanovljen že leta 1999, pojasnjuje Damjan Kovačič, višji specialist za upravljanje skladov v Savi Infond, ki upravlja enega najstarejših tovrstnih skladov pri nas.

»Presenečen sem, kako hitro in uspešno se po naravi konservativna finančna industrija prilagaja obsežnemu in zapletenemu trajnostnemu zakonodajnemu okviru, ki temelji na (preveč) ambicioznem evropskem zelenem dogovoru,« pravi Damjan Kovačič. Porodne težave so, vendar je pomembno, da smo v skladu svojimi vrednotami tudi na področju upravljanja finančnega premoženja začeli postavljati na prvo mesto družbeno odgovorno poslovanje podjetij ter sistematično vključevati okoljske (E), družbene (S) in upravljavske (G) vidike v naložbene odločitve.

Eden večjih izzivov za upravljavce je integracija zapletene, tehnično zahtevne in velikokrat protislovne evropske zakonodaje ter podzakonskih aktov v svoj naložbeni proces. Temeljito je bilo treba prenoviti celotni investicijski proces, na novo opredeliti naložbeno politiko skladov, ki jih družbe za upravljanje tržijo kot družbeno odgovorne ali trajnostne sklade, prilagoditi prospekte in na novo spisati ključne dokumente, kot so metodologija za doseganje trajnostnostnih značilnosti, razkritja, povezana s trajnostnostjo, in izjava o glavnih škodljivih vplivih investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti.

Konec divjega zahoda

Vendar je Kovačič zadovoljen, da sprejeta trajnostna zakonodaja postavlja okvirje tudi v finančni industriji: »Kljub temu, da je bil najstarejši družbeno odgovorni indeks, Dow Jones World Sustainability indeks, ustanovljen že ob prelomu tisočletja, je do sprejetja trajnostne zakonodaje v EU v zadnjih letih na tem področju vladal divji zahod. Pri upravljanju trajnostnih, etičnih, zelenih ali družbeno odgovornih skladov so imeli upravljavci praktično proste roke, zato so lahko vlagateljem prodajali mačka v žaklju in sami izbirali, katere kriterije ESG bodo upoštevali in v katere (ne)trajnostne naložbe bodo vlagali.«

Kako se skozi naložbe v skladu Infond Družbeno odgovorni, ki je na slovenskem trgu 18 let in za upravljanje katerega je bil Kovačič letos tudi nagrajen, odraža razvoj ESG? Naložbena politika sklada se je z leti spreminjala in dopolnjevala, pojasnjuje sogovornik. Sistematično so začeli izključevati podjetja, ki slabo obvladujejo tveganja na področju ESG.

V portfelju sklada Infond Družbeno odgovorni že ves čas zasedajo pomembno mesto trajnostne tematske naložbe v obnovljive vire, električno mobilnost, zelene tehnologije, čisto pitno vodo in zdravje, z deležem, ki presega 25 odstotkov.

»Temeljno vodilo pri upravljanju sklada je dosegati privlačne donose s čisto vestjo, kar uresničujemo z izključitvami spornih dejavnosti (orožje, alkohol, tobak, fosilna goriva), hkrati pa je ogljični odtis naložb sklada za polovico nižji kot pri klasičnih skladih,« je povzel in napovedal, da bodo dolgoročno vlagatelji z naložbo v družbeno odgovorne sklade dosegali podobne ali višje donose, kot jih bodo dosegali splošni skladi na razvitih trgih.

Tri četrtine prilivov v EU

»V lanskem zahtevnem letu so bili neto globalni prilivi v sklade ESG ena redkih svetlih točk za upravljavce finančnega premoženja. Z okrevanjem trgov v zadnji četrtini leta 2022 so se vrnili skoraj na predkrizno raven, in sicer so trajnostni skladi po podatkih Morningstarja imeli za 37 milijard dolarjev neto prilivov, medtem ko so klasični investicijski skladi utrpeli za 200 milijard neto odlivov,« komentira Damjan Kovačič.

EU je pritegnila približno tri četrtine vseh prilivov ESG, sredstva v upravljanju trajnostnih skladov pa so rasla dvakrat hitreje od preostalega trga.

»V zadnjem letu dni vidimo radikalno izboljšanje na področju transparentnosti trajnostnih finančnih produktov z množičnim preoblikovanjem (degradiranjem) skladov, ki so se pred tem v imenu in po naložbeni politiki zavajajoče predstavljali kot čisti zeleni skladi,« se je še enkrat dotaknil regulative in poudaril, da je to korak v pravo smer, čeprav je na papirju tržni delež čistih trajnostnih skladov skoraj čez noč strmoglavil na 3,3 odstotka.

Malo zelenih zgodb o uspehu

Presenetljivo pa je, je še dodal, da je kljub temu, da je na borzah več deset tisoč javnih delniških družb, zelo malo čistih, zelenih zgodb o uspehu, ki spreminjajo svet. »Takšne velike zmagovalce trajnostnega razvoja si želimo in jih pogrešamo skoraj tako obupno kot puščava vode,« je bil slikovit Damjan Kovačič.

Kaj pa si od specializiranih skladov, ki bodo imeli za cilj trajnostne naložbe, lahko obetajo vlagatelji? Gre za popolnoma nove in relativno ozko specializirane finančne produkte, ki jih še ni mogoče zaslediti na slovenskem trgu. »Predstavljajo lahko odlično dopolnitev delniškega portfelja, ki pa bo pri večini vlagateljev temeljil na hibridnih oziroma klasičnih družbeno odgovornih skladih, ki spodbujajo okoljske in socialne značilnosti. Pričakujem, da bodo najuspešnejši zeleni skladi in njihove top naložbe po nekaj letih pritegnili veliko zanimanje investicijske javnosti in postali prepoznavne blagovne znamke,« je še dejal Kovačič.