Podjetja pričakujejo ugodnejše pogoje financiranja

Eden ključnih dejavnikov za prehod na zeleno gospodarstvo je financiranje projektov. V Sloveniji ima pomembno vlogo pri tem SID banka, ki podjetjem vseh velikosti stalno nudi različne programe zelenega financiranja. Bila je med prvimi pobudniki koncepta krožnega gospodarstva pri nas in je že leta 2009 pri Evropski investicijski banki (EIB) najela vir za financiranje projektov okoljske trajnosti.

Sčasoma so uvedli program neposrednega financiranja zelenih naložb, leta 2018 pa so izdali zeleno obveznico, za katero so od mednarodne organizacije Climate Bonds Iniciative prejeli prestižno priznanje za izdajo prve zelene obveznice javnega sektorja iz Slovenije, nato pa v okviru Sklada skladov 2014–2020 začeli izvajati še poseben instrument financiranja energetske učinkovitosti na podlagi koriščenja sredstev Evropske kohezijske politike.

Ocene strategije razvoja trga kapitala

Prek Zelene obveznice je SID banka do konca leta 2021 plasirala vsa predvidena sredstva, odobrila je financiranje 22 projektov v skupni višini 87 milijonov evrov, projekti pa so se nanašali na obnovljive energije, energetsko učinkovitost, trajnostno upravljanje, čisti transport, prilagajanje klimatskim spremembam, ekološko učinkovite produkte, tehnologije in procese itd.

Projekti

V kakšne zelene projekte podjetja vlagajo zdaj, glede na povpraševanje po posojilih? Kot pojasnjujejo v SID banki, je največ povpraševanja in odločitev o financiranju povezanih z nakupom strojev in opreme, ki omogočajo večji izkoristek surovine in manjši odpadek, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje (emisije, hrup), manjšo porabo energije, večjo energetsko učinkovitost ali zmanjšanje internega transporta. Podjetja se čedalje pogosteje odločajo tudi za investicije, ki pripomorejo k večji digitalizaciji in robotizaciji, večji energetski učinkovitosti, skrbi za okolje in razvoju novih poslovnih modelov.

»Povpraševanje po finančnih virih za vlaganja v krožno gospodarstvo in zelene projekte se postopoma povečuje. Največ zanimanja in tudi že financiranih projektov iz vira zelene obveznice je prav na področju krožnega gospodarstva, predvsem s področja zbiranja in predelave odpadkov. Financirali smo tudi več projektov za povečanje energetske učinkovitosti, ki vključujejo na primer financiranje naprav za kogeneracijo na biomaso, posodobitev javne razsvetljave, financiranje obnovljivih virov ter energetsko obnovo javnih stavb,« naštevajo.

Priložnosti in izzivi za finančni sektor

Glavni motiv za naložbe v zelene rešitve so neposredni prihranki, priznavajo v podjetjih, ali pa nepovratna sredstva, ki jim pomagajo zapolniti finančne konstrukcije. Pričakujejo ugodnejše pogoje financiranja zelenih in trajnostnih naložb, zato v SID banki poudarjajo pomen ozaveščanja podjetij, da prilagodijo poslovne modele zeleni realnosti.

Odprti programi

Kljub porabljenim sredstvom iz zelene obveznice podjetja še vedno lahko pridobijo financiranje za zelene projekte iz programov v okviru Sklada skladov 2014–2020, na voljo so posojila za financiranje projektov celovite energetske prenove javnih stavb (program EE), občine pa lahko pridobijo posojila za financiranje projektov urbanega razvoja za podjetja (program UR).

Podjetjem so na voljo dolgoročna namenska posojila pri poslovnih bankah, ki so posrednice virov SID banke, zeleno financiranje jim je dostopno iz programa financiranja podjetij vseh velikosti za obratna sredstva in naložbe (program OSN), nedavno pa je bil objavljen program ORMG1, ki omogoča financiranje podjetij, v katerih občutijo energetsko in ukrajinsko krizo.

Poleti bo SID banka na podlagi sodelovanja z Evropskim investicijskim skladom predstavila tudi dva nova programa financiranja, SID zeleno ter SID digitalno, s katerima bodo spodbujali podjetja k zeleni tranziciji, izvedbi zelenih projektov in projektov krožnega gospodarstva, ter k digitalizaciji in inovacijam.