Slovenijo je Eurobarometer iz leta 2023 uvrstil na peto mesto med finančno najbolj pismenimi v EU, kar je precej presenetljivo, če gledamo podatke Efame o tem, kako razporejamo prihranke v primerjavi z drugimi. Zato smo strokovnjake povprašali za komentar v zvezi s tem.

»Res je, da rezultati Eurobarometra iz leta 2023 Slovenijo uvrščajo celo med finančno najbolj pismene prebivalce Evrope. Vendar pa očitno obstaja velik razkorak med našo teoretično in praktično pismenostjo, kar se kaže tudi v našem načinu razporejanja prihrankov. Finančna pismenost v Sloveniji je na splošno slaba,« ugotavlja Mira Koporčić Veljić, direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU GIZ).

Kot dodaja, so z Valiconom junija izvedli raziskavo o finančni pismenosti mladih do 30 let, ki je vsebovala tri osnovna vprašanja o osebnih financah, in samo polovica vprašanih je znala pravilno odgovoriti na vsa tri. Po mnenju Mire Koporčić Veljić takšni rezultati vzbujajo skrb, zato je treba na vseh ravneh povečevati finančno pismenost, začenši v osnovnih šolah.

Primanjkljaj znanja se kaže med drugim v nepoznavanju delovanja trga kapitala ter vseh naložbenih kategorij, ki so nam na razpolago, pravi Mira Koporčić Veljić, direktorica ZDU GIZ. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Na statističnem uradu (Surs) o varčevanju sprašujejo potrošnike, in sicer vsak mesec v okviru raziskovanja Mnenje potrošnikov. Vprašajo jih, kako primeren je glede na splošno gospodarsko stanje ta trenutek za varčevanje ter kako verjetno je, da bodo v prihodnjih 12 mesecih privarčevali nekaj denarja.

»Avgusta je 45 odstotkov vprašanih menilo, da je trenutno primeren čas za varčevanje, 53 odstotkov, da ni, dva odstotka pa se nista opredelila. Sedemintrideset odstotkov vprašanih je menilo, da bodo v prihodnjem letu verjetno nekaj privarčevali, in 62 odstotkov, da verjetno ne, en odstotek pa jih ni odgovoril,« pojasnjujejo na Sursu.

Ustrezni načini vlaganja

In kaj naj bi bila največja težava prebivalstva v Sloveniji, če govorimo o slabem finančnem znanju, na katerem področju imamo največji manko? »Največji manko znanja je prav na področju ustreznega načina vlaganja naših privarčevanih sredstev in poznavanja delovanja trga kapitala ter vseh naložbenih kategorij, ki so nam na razpolago. Slovenci smo zelo pridni in odlični varčevalci, nismo pa dobri vlagatelji – torej ne poskrbimo, da se naš privarčevani denar dolgoročno ustrezno oplemeniti. Ostajamo s svojimi prihranki v depozitih in s tem dolgoročno izgubljamo vrednost premoženja,« še poudarja direktorica ZDU GIZ.

Za prihodnost je nujna tudi finančna varnost

Glede na nizko stopnjo finančnega znanja in tradicionalno varčnost Slovencev (stopnja varčevanja je nad povprečjem EU in nad povprečjem držav z evrom) ni presenetljivo, da v Sloveniji še vedno hranimo večino premoženja v bankah in v gotovini, pa pove Vid Pajič, višji upravljavec investicijskih skladov v Triglav Skladih. In dodaja, da so predvsem na škodo prebivalstva sredstva, ki jih imamo v investicijskih skladih in drugih finančnih naložbah, nekajkrat manjša kot na bančnih računih.

»To je posledica več razlogov, med drugim tega, da prebivalstvo pogosto slabo zaznava možnosti, ki jih finančni trg ponuja. Tukaj se izpostavljata dva dejavnika: še vedno visoka stopnja nezaupanja v finančne trge in nizka stopnja finančne izobraženosti.

Mnogo ljudi na žalost nima primernega znanja, da bi vedeli, kateri naložbeni razredi so primerni glede na dolžino varčevanja in njihov profil tveganja. Na primer, varčevanje za pokojnino v depozitih je zgodovinsko gledano ena najslabših možnosti, saj se premoženje, zaradi nizkih donosov in inflacije, skozi čas zelo pogosto realno zmanjšuje (stopnja inflacije presega stopnjo donosov). Slabša izbira je zgolj ne varčevati,« še pravi Vid Pajič.

Slabša izbira kot varčevanje za pokojnino v depozitih je zgolj ne varčevati, pravi Vid Pajič, višji upravljavec investicijskih skladov v Triglav Skladih. FOTO: Jernej Lasič

Po njegovih besedah ljudje tudi ne poznajo alternativ, kot so na primer skladi denarnega trga, ki trenutno ponujajo boljše donose od večine depozitov, ob tem pa so tudi z vidika varnosti primerljivi oziroma celo boljši od depozitov na banki. »Kljub temu ljudje niti ne vedo, da imajo alternativo za depozite. Rezultat teh dveh vplivov je, da kljub pohvalni stopnji varčevanja premoženje prebivalstva raste počasneje, kot bi lahko, če bi bilo investirano v donosnejše in ustreznejše naložbene možnosti. Boljše finančno opismenjevanje in večje zaupanje v finančne trge bi lahko pomagali prebivalcem bolje izkoristiti prihranke ter tako dosegati boljše dolgoročne rezultate,« dodaja sogovornik.

Trendi razvoja finančnih produktov

Na vprašanje, kakšni so trendi v Sloveniji in tujini pri razvoju produktov, ki so namenjeni fizičnim osebam, pa Vid Pajič odgovarja, da Slovenija nekoliko zaostaja za razvitejšimi evropskimi trgi, vendar so trendi spodbudni. »Mnoge nove storitve in finančni produkti, ki so na voljo v tujini, se uveljavljajo tudi pri nas. Posebej mladi vlagatelji v Sloveniji vse bolj spremljajo tuje trende in se zavedajo pomembnosti razpršenih naložb, kar pritiska na ponudnike, da se prilagajajo.«

Pri tem se moramo zavedati, da smo kot trg premajhni, da bi lahko imeli tako široko ponudbo produktov, kot jo imajo v tujini. Sredstva Slovencev enostavno ne omogočajo, da bi jih bilo v vseh produktih dovolj, da bi jih bilo smiselno ponujati. »Opažamo pa tudi, da ljudje po nekaterih novih, kompleksnejših produktih ne povprašujejo tudi zaradi prej omenjenega pomanjkanja znanja, kar se kaže med drugim v manjšem zanimanju za kompleksnejše naložbene produkte v primerjavi z razvitimi državami.«

Kot še pravi Vid Pajič iz Triglav Skladov, je v tujini ponudba torej nekoliko širša in se razvija hitreje, sploh pri produktih za profesionalne oziroma institucionalne vlagatelje. Kljub temu je kar nekaj trendov na področju vlaganja, ki se kažejo tudi pri nas.

»Dober primer je vlaganje v naložbene produkte, ki upoštevajo trajnostne dejavnike. Rast priljubljenosti takih produktov odraža večjo ozaveščenost vlagateljev o okoljskih in družbenih vprašanjih in pomembnost tega vprašanja pri dolgoročnih donosih. Prav tako je trend, ki ga opažamo tako v Sloveniji kot v tujini, digitalizacija in prilagajanje produktov posameznikovim potrebam.

Sodobne tehnologije in mobilne aplikacije danes omogočajo enostaven dostop do finančnih trgov in igrajo ključno vlogo pri oblikovanju teh trendov. Mlajša generacija vlagateljev, ki so bolj vešči uporabe novih tehnologij, je še posebej naklonjena tovrstnim inovacijam.«

Vid Pajič opozori še na priljubljenost tematskih skladov, ki so v tujini precej priljubljeni med mlajšimi vlagatelji, v zadnjem času pa jih je nekaj na voljo tudi pri nas. »Vsekakor ne moremo mimo popularizacije kriptoinvesticij, ki so močno priljubljene tudi med Slovenci, in popularizacije alternativnih skladov, ki so za vlagatelje zanimivi, vendar so velikokrat visoki začetni vložki tisti, ki številnim fizičnim osebam onemogočajo vlaganje vanje.«