V drugem stebru aktivno varčuje le 40 odstotkov delovno aktivnih

Lani se je v Sloveniji rodilo manj kot 17.000 otrok, najmanj v 102-letni zgodovini spremljanja tega podatka. Na drugi strani je starost 45 let dopolnilo 32.200 ljudi. Medtem ko število rojstev zadnjih 15 let upada, se bodo v prihodnjih 20 letih upokojile največje generacije prebivalstva, življenjska doba pa se podaljšuje. Vprašanje dostojnih pokojnin se ponuja samo po sebi.

Podatka o tem, koliko zaposlenih ob prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v resnici še dodatno varčuje za starost, ni, ker ni mogoče poznati namena ustvarjanja prihrankov v investicijskih skladih, vrednostnih papirjih, nepremičninah itn. Imamo pa podatke o vplačevanju zaposlenih v drugi pokojninski steber, to je v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ), ki ga ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti označuje kot »temeljno obliko varčevanja za starost pri nas, v Sloveniji, ki jo država spodbuja z davčnimi olajšavami«.

Tretjina varčevanj je v mirovanju

Konec lanskega leta je bilo sicer res vključenih v to kolektivno ali individualno obliko varčevanja pri katerem od desetih upravljavcev pokojninskih skladov 613.700 posameznikov. Vendar se premije za več kot 210.000 od njih lani niso vplačevale, bile so v zadržanju ali mirovanju.

To pomeni, da samo 40 odstotkov zaposlenih, to je 420.000 ljudi, aktivno varčuje za starost. Velik del teh so javni uslužbenci – po podatkih statističnega urada jih je zdaj 186.000 –, ki v skladu z zakonodajo morajo biti vsi vključeni v to obliko varčevanja, pri tem poudarja Gregor Rovanšek, predsednik uprave Prve Pokojninske družbe, ene od ponudnic PDPZ.

Kot opozarja, se prebivalstvo premalo zaveda izzivov pri pokojninah ter pomena kumulacije sredstev in plemenitenja prihrankov. Država bi morala ljudi spodbuditi k temu. Ena od možnosti in priložnost ob sprejemanju pokojninske reforme je samodejno vključevanje zaposlenih v drugi pokojninski steber, kar je že uveljavljena rešitev v državah, ki se bolj zavedajo vprašanja staranja. Ta rešitev je tudi dokaj preprosta, saj pomeni nadgradnjo že uveljavljenega sistema, ki obstaja več kot 20 let.

Potrebujemo sistemsko rešitev

Sogovornik poudarja, da se pri vprašanju varčevanja za starost in zavedanju izzivov, povezanih s tem, vse preveč sklicujemo na slabo finančno pismenost, ki je v Sloveniji sicer res precej velika težava. Mnogi na staranje gledajo kot na nekaj dolgoročnega, s čimer se bodo ukvarjali kasneje. Vendar pa reševanje vprašanja pokojnin zahteva voljo in čas, obojega nam v vsakodnevnem življenju primanjkuje. Rezultat je, da je naša skrb za prihodnjo finančno varnost nezadostna, s tem pa tudi motivacija za poznavanje in koriščenje ugodnosti drugega pokojninskega stebra, ugotavlja Rovanšek.

O vsem tem se pogovarjamo že več let, a velikega premika naprej v tem času nismo naredili. Čas je za sistemski premik naprej, pravi Rovanšek in dodaja: »Ocenjujemo, da je kratkoročno najbolj primerno in optimalno, da država z regulatornim okvirom po vzoru naprednih držav nadgradi drugi steber ob zavedanju, da je komplementaren prvemu stebru. Prvi korak je samodejna vključitev vseh zaposlenih po principu opt-out. To pomeni postopno samodejno vključitev vseh aktivno zaposlenih v pokojninske načrte.«

Sodelovanje delodajalcev in zaposlenih

Pri tem je pomembno, da sodelujejo tako delodajalci kot zaposleni, kar se lahko doseže tudi tako, da je pri vplačilu nad določenim zneskom/odstotkom od bruto plače zagotovljeno vplačilo tako delodajalca kot delojemalca. Hkrati bi bilo treba omogočiti večjo fleksibilnost pri izplačilu sredstev ob upokojitvi, bolj upoštevati specifične okoliščine varčevalcev, a še vedno s ciljem zagotavljanja dostojanstvenih pokojnin.

Izziv staranja je izziv družbe in ne posameznikov, zato je treba iskati rešitev na vseh ravneh, še pravi sogovornik. Korak, ki ga je smiselno narediti, je analizirati možnosti nadgradnje naložbenih politik (uveljavljeni sistem življenjskega cikla se je pokazal za učinkovitega, zato ga je smiselno nadgrajevati), tudi v luči krepitve kapitalskih trgov, ki pa imajo velik potencial za podporo gospodarstvu. Priložnost vidi tudi v davčnih olajšavah itn. Pokojninska reforma je kontinuiran proces. Izziv staranja je izziv družbe in ne posameznikov.