Finančno znanje je pomembno tudi za športnike

Forbesovo lestvico desetih najbolje plačanih športnikov za leto 2024 sestavljajo predvsem nogometaši in košarkarji, vsak od njih letne prihodke šteje v več kot sto milijonih dolarjev, štirje so mlajši od 30 let, najmlajši je 25-letni nogometaš Kylian Mbappé. Kljub včasih tudi vrtoglavim vsotam, ki jih nekateri športniki prejemajo, se marsikateri po koncu kariere znajde v finančnih težavah.

Ameriške raziskave kažejo, da šest odstotkov košarkarjev iz lige NLB nekaj let po končani karieri bankrotira, kar 60 odstotkov se jih znajde v finančnih težavah, v ameriški nogometni ligi se jih v finančnih težavah ali bankrotu znajde še veliko večji delež, bankrot je štirikrat pogostejši pri nekdanjih igralcih bejzbola kot v splošni populaciji v ZDA. »Za športnike je pomembno, da imajo osnovna znanja s področja osebnih financ,« je dejal Dino Šterpin, direktor sektorja trženja v Triglavu, pokojninski družbi, ki je del Skupine Triglav.

V naši največji zavarovalno-finančni skupini so za športnike in športne zveze, s katerimi sodelujejo, organizirali finančni seminar Kariera po karieri: o financah malo drugače. Dogodek je del trajnostne pobude Zavarujmo prihodnost, s katerim želijo (o)krepiti finančno opismenjevanje. Nekatere lige v ZDA tekmovalcem omogočajo izobraževanje o učinkovitem ravnanju z denarjem, v Veliki Britaniji jih organizirajo za nogometaše prve lige, je naštel Šterpin, »pomembna vloga klubov in zvez je, da športnike izobražujejo v tem duhu«.

Nagrade raje v varčevanje kot v avtomobile

V Sloveniji, tako kot globalno, že v splošnem velja, da finančna pismenost prebivalstva v povprečju ni najboljša, med mladimi je stanje še slabše. Športniki so tako še bolj izpostavljeni pastem neracionalnega ravnanja z denarjem, saj kot mladi s tekmovalnimi uspehi in sponzorstvi ustvarijo relativno visoke dohodke, vendar pa to obdobje ni zelo dolgo. In pogosto se tudi zgodi, da po končani karieri, ko dohodki padejo, ne prilagodijo porabe. Kot tipičen primer Šterpin navaja, da si z nagradami športnik kupi drag avto, za varčevanje pa nameni malo denarja, saj ne razmišlja o prihodnosti.

»Sam se nisem ujel v zanko dragega avtomobila, šport, v katerem sem bil dejaven, ni tako dobičkonosen. Pa tudi vzgojen sem bil v skromnem okolju in s svojim premoženjem sem ravnal skrbno in preudarno. Ampak verjetno bi bile nekatere moje odločitve drugačne, če bi imel znanje,« je dejal nekdanji biatlonec Klemen Bauer in pripomnil, da je za mlade športnike pomembno, da se ne glede na to, v kateri panogi tekmujejo in kakšne zneske prejemajo, začnejo finančno opismenjevati in upravljati z denarjem.

Pomembno je poznati vse možnosti varčevanja, saj velja, da se najpogosteje ob srečanju s produkti, ki jih ne poznamo, ustrašimo in se obrnemo stran, kar je prva napaka, je prepričan. Svetoval je, naj izkoristijo priložnosti za izobraževanje na tem področju, ki so jim ponujene.

Prav tako se je dobro čim prej zavedati, da je kariera vrhunskega športnika časovno omejena in s tem tudi prihodki iz tega naslova, smiselno je biti zmeren pri trošenju ter razmišljati o prihodnosti. Tudi o tem, da se zaradi poškodbe tekmovalna kariera nepričakovano lahko konča prej, kot bi želeli. In nenazadnje, pravi Bauer, razmišljati je treba o drugi karieri, po športni upokojitvi, in vlagati v izobraževanje.

Dolgoročno in razpršeno varčevanje

Vid Pajič, višji upravljavec investicijskih skladov v Triglav Skladih, je poudaril, kako pomembno je denar, ki ga varčujemo dolgoročno, vložiti v bolj tvegane produkte, kot so na primer delniški skladi. »Za športnike, ki imajo običajno dohodke koncentrirane v začetku življenjske dobe, je to še toliko pomembneje, saj pomeni, da bodo imeli sredstva naložena 40 let ali več. Kakovostna razpršitev portfelja pomeni, da izberemo tudi bolj tvegane naložbe, sicer obstaja možnost, da bo prihranke najedla inflacija,« je dejal Pajič in predstavil prednosti in slabosti palete različnih oblik varčevanja, od bančnih depozitov, zlata, nepremičnin do investicijskih skladov ter delnic. In ponazoril: »Dobro je, da imamo nekaj denarja v manj tveganih naložbah, kot je denimo sklad denarnega trga ali depozit, to je za finančno rezervo ali za odhodke, ki jih pričakujemo v nekaj mesecih, pol leta.

Če varčujemo za pokojnino ali za nakup nepremičnine, pa ta način ni smiseln, primernejši so vzajemni skladi, ki obljubljajo večje pričakovane donose. Kakšno vrsto izberemo, je odvisno od tega, kakšno tveganje lahko sprejmemo. Pomembno je, da s svojimi prihranki lahko mirno spimo.« Kot je še dejal, je prav zaradi pravilne izbire finančnih produktov dobro, da vemo, za kaj varčujemo, »vendar pa tudi, če nimamo cilja, varčujmo«, je pozval in še enkrat poudaril pomen dolgoročnega in obročnega grajenja prihrankov.

Izobrazba temelj za drugo kariero

Kdaj te kot športnika začnejo zanimati finance, je v prvi vrsti odvisno od staršev, je ocenila Maja Matevžič, ki je bila zaradi poškodbe prisiljena odložiti teniški lopar zelo zgodaj in na vrhuncu kariere. »Če se s starši skozi športno pot o tem veliko pogovarjaš, se zavedaš vložka in kaj pomeni.« Tudi ona je kot zelo pomembno naložbo izpostavila izobraževanje. Sama je zaradi okoliščin na račun profesionalnega tenisa začasno dala klasično šolanje na stran, različno znanje je nabirala z branjem. Po tekmovalni karieri, ko je vedela, da želi odpreti svojo teniško šolo, pa je veliko vlagala v tehniško izobraževanje.

Nekdanji vrhunski smučarski skakalec Franci Petek je dejal, da so bili v času njegove kariere zaslužki na podlagi uspešnosti v njegovem športu zanemarljivi. »Nikoli nisem pomislil, da bi si z ukvarjanjem s športom ustvaril za preživetje. Zame je bil to hobi, strast, skakal nisem zaradi nagrad ali medalj. Z denarjem, ki sem ga dobil, sem ravnal po vzgibu,« je povedal. In dodal, da je bila v njegovi družini vedno prva prioriteta pridobiti znanje, da so bili otroci čim prej sposobni skrbeti sami zase. »Ni mi žal, da sem skakal v tistih časih, zdi pa se mi zelo pomembno, da se vsak športnik zaveda, v kakšnem času je, in ravna odgovorno,« je poudaril Petek.