Povezovanje organizacijskih silosov ima velike učinke

Eles je pred dvema letoma odprl visokotehnološki Diagnostično analitski center (DAC) in začel uvajati nov model upravljanja fizičnih sredstev družbe. Temelji na napredni tehnični, procesni in poslovni analitiki, zelo pomembna sta ustrezna priprava podatkov in prenos informacij internim in zainteresiranim zunanjim deležnikom. »V tem času nam je uspelo povezati znanje, podatke in potrebe na ravni celotnega podjetja, učinki pa so zelo veliki,« je zadovoljen Uroš Kerin, vodja DAC in pomočnik direktorja področja za upravljanje sredstev in projektov.

V Elesu vodite Diagnostično-analitski center, namen tega je učinkovito upravljanje sredstev družbe. Pravite, da na tem področju postavljate nove smernice v elektroenergetiki in tudi širše. Lahko predstavite strategijo?

Eles je lastnik visokonapetostne infrastrukture, ki postaja tehnološko vse naprednejša in vse kompleksnejša. Povezuje velike industrijske odjemalce in distribucijska omrežja s proizvodnimi viri, od klasičnih elektrarn na fosilna goriva do najsodobnejših obnovljivih virov električne energije, ter mednarodnim prenosnim omrežjem. Gradimo, obratujemo, upravljamo in vzdržujemo 400 kV, 220 kV in 110 kV prenosno omrežje Republike Slovenije, za katerega je ključno zanesljivo delovanje.

Podporo nam zagotavljajo številni merilni sistemi na terenu, telekomunikacijsko omrežje, sistemi vodenja, tehnični in poslovni informacijski sistemi ter drugi elementi vodenja, zaščite in nadzora. Za doseganje vrednosti s sredstvi je Eles leta 2013 vzpostavil področje za upravljanje sredstev in projektov. S to potezo se je v mednarodnem prostoru postavil ob bok drugim podjetjem s podobnim poslanstvom. Od takrat načela in cilje stroškovne učinkovitosti ob večji zanesljivosti skušamo še intenzivneje prenašati v prakso.

Za učinkovito upravljanje s sredstvi so potrebni ustrezna informacijska podpora, uravnovešena digitalna zrelost, dobro opredeljena strategija upravljanja sredstev, nenehna primerjava z mednarodnimi trendi, jasna razdelitev vlog v organizaciji, konsolidacija vsebinsko sorodnih aktivnosti, kompetentno okolje in ne nazadnje dobro premišljeni cilji.

Kakšna je filozofija dela v DAC in katera področja naslavljate za to, da lahko učinkovito upravljate sredstva?

Vedno iščem dodano vrednost dela, ki ga opravljam. Nenehno razmišljam, kako rezultate osredotočenih nalog uporabiti širše z dodano vrednostjo tam, kjer je do zdaj morda ni iskal še nihče. To držo poskušam prenesti tudi na diagnostično-analitični center: zagotovljene so tehnične zmogljivosti, zelo kompetentna in motivirana ekipa, naši cilji so jasno opredeljeni, nenehno pa iščemo možnosti za izkoristek tega razvojnega momenta tudi za splošno izpopolnitev družbe.

DAC se manifestira skozi šest vsebinskih sklopov. Nudi analitično podporo sodelavcem v operativi in najvišjemu menedžmentu, je center za posredovanje referenčnih podatkov različnim oddelkom v podjetju, v okviru tega sodelujemo tudi z zunanjimi uporabniki in partnerji. Četrti sklop obsega raziskave in razvoj, predvsem v smislu uporabe modernih informacijskih orodij in napredne analitike za podporo vzdrževanju in upravljanja s sredstvi. Bazične raziskave največkrat izvajamo sami, za obravnavo kompleksnejših tem pa se povezujemo s poslovnimi partnerji, univerzami in drugimi raziskovalnimi institucijami.

Nizkoogljično poslovanje kot konkurenčna prednost

Naloga DAC je tudi seznanjanje javnosti z elektroenergetiko kot tako. Naš center je odprt za obiskovalce, ki jim poskušamo na zanimiv in razumljiv način predstaviti panogo in posebnosti kritične infrastrukture. In ne nazadnje, delujemo lahko kot podporni element v kriznih situacijah, na primer ob naravnih nesrečah, saj najmodernejšo tehnika omogoča neposredno pomoč ekipam na terenu.

Ali po dveh letih od vzpostavitve centra že lahko govorite o opaznih učinkih upravljanja sredstev?

Elektroenergetika je panoga z nekoliko konservativno noto. Odgovornost nam narekuje preudarno sprejemanje in izvajanje odločitev. Čas je zato največkrat najboljši katalizator. Učinki se navadno pokažejo z zamikom, so pa dolgotrajni. Z orodji, podatki in splošno strokovno vpetostjo v domače in tuje okolje si lahko pomagamo pri predvidevanju tehnološkega razvoja naše stroke in dogajanja v prihodnjih letih. Seveda pa je treba za pridobivanje pravega vtisa o stanju vse informacije preplesti in ustrezno obdelati. Tudi ciklično.

To počnemo v DAC, učinki pa se z različno intenzivnostjo že kažejo v različnih segmentih poslovanja. Silosi znanj, podatkov, izkušenj, potreb, ki jih imamo v Elesu, so se začeli povezovati, kar je zelo pomembno. Za čim večji izkoristek modernih tehnologij moraš dobro poznati strateške cilje organizacije in izhajajoče operativne težave. Veliko organizacij se vse prevečkrat znajde v razmerah, ko imajo na voljo tehnologijo, njenega pravega potenciala pa ne prepoznajo ali ga ne znajo učinkovito izkoristiti. Povsod po Evropi je zaznan zasuk v filozofiji.

Evolucijsko ločeni kompetenčni in organizacijski silosi se pod sponami energetske tranzicije povezujejo in ustvarjajo močne vsebinske organizacijske spojine, ki se največkrat prevedejo v robustno vrednostno verigo z neposrednimi učinki na podjetja. Veseli me, da smo del tega. Osredotočena in s pričakovanji prežeta podpora vodstva družbe seveda močno pripomore k uspehu naših prizadevanj, hkrati pa odzivi kolegov v panogi doma in v tujini ustreznost naših odločitev potrjujejo.

Povezovanje in sodelovanje sta paradigmi zdajšnjega trenutka ... 

Da. Zelo dinamično poslovno okolje, pričakovanja deležnikov in tehnološki izzivi od nas zahtevajo nenehno fleksibilnost in prilagoditve v načinu delovanja. Hitra odzivnost je mogoča le v strnjenih vrstah. Podobno kot pri športnem veslanju. Pri veslanju ni dovolj zgolj usklajenost obeh rok in nog, za maksimalni učinek mora biti usklajeno delovanje celotnega telesa.

Še več, v veslaški disciplini osmerec je ključna usklajenost vseh osmih veslačev. Ne zgolj motorična, temveč tudi fizična in mentalna. Vsi si morajo želeti osvojiti enak cilj. Kadar je čoln edini na vodi so morda manjše napake sprejemljive, na profesionalnem dogodku in konkurenci, pod budnim očesom gledalcev, navijačev in sponzorjev verjetno ne.

Energetska tranzicija se odvija. Na poslovnem, tehničnem in drugih nivojih. Vzgibov in interesov je mnogo. Kot pri športu bo verjetno razkrila zmagovalce in ostale. V usklajeni ekipi z jasno določenimi vlogami in komplementarnimi učinki so zmagovalne stopničke sigurno bližje.

Kako pa hitremu napredku uspete slediti z izobraževanji zaposlenih?

Zelo pomemben je zgled in pravočasno prepoznavanje podhranjenih kompetenc. Družba veliko vlaga v strokovno vzgojo in izobraževanje. Le tako lahko ostanemo konkurenčni, sledimo trendom in omogočimo energetsko tranzicijo. Pridobivanje znanj je organizirano na več ravneh.

Veliko organizacij se vse prevečkrat znajde v razmerah, ko imajo na voljo tehnologijo, njenega pravega potenciala pa ne prepoznajo ali ga ne znajo učinkovito izkoristiti, ugotavlja Uroš Kerin. FOTO: Blaž Samec/Delo

Poleg temeljnih izobraževalnih priložnosti ima družba tudi namenska telesa za pospeševanje pridobivanja, prenosa in izkoriščanja znanj na različnih segmentih: Svet za raziskovalno in znanstveno dejavnost, Akademija Eles, Generator inovativnih tehnoloških energetskih rešitev in Eles Edu. Inženirski svet se razvija zelo hitro in stagnacije si ne smemo dovoliti.

V tem smislu motiviramo sebe in druge. Sodelavcem poskušam pokazati pomen učenja, deliti znanje in opažam, da jim to ustreza, saj ga tudi delijo nazaj. Izmenjava znanj seveda poteka tudi širše – v Sloveniji in tujini.

Kako pa sodelujete z izobraževalnimi in znanstvenimi institucijami?

Eles je močen partner univerz doma in v tujini. Sodelovanje poteka na več ravneh: z raziskovalnim in razvojnim projektnim delom, v sklopu magistrskih, doktorskih in diplomskih nalog, sodelujemo tudi na evropskih projektih. Skozi tovrstne kanale mladi profesionalci prepoznavajo naše potrebe in z raziskovanjem razvijajo rešitve. Velikokrat poudarjamo pomen prenosa znanj z univerz v gospodarstvo, ampak to ni dovolj, pretok mora biti tudi v drugo smer. Ključno je skleniti ta cikel.

V tujini so pri tem že zelo spretni, v Sloveniji pa morda potrebujemo še nekaj časa. Vseskozi zorimo in pomen dvosmerne vezi med gospodarstvom, izobraževalnimi zavodi in raziskovalnimi institucijami postaja vse bolj evidenten. Izobraževalno in raziskovalno sfero moramo redno seznanjati s problemi iz prakse, saj so lahko njihove ponujene rešitve morda komercialno širše zanimive.

Slovenski elektroenergetski sistem je zelo trajnostno naravnan

Treba je tudi okrepiti poti iz gospodarstva v izobraževalni oziroma akademski prostor. Seveda pa je nujen poudarek, da med panogami obstajajo naravne razlike in v nekaterih je sodelovanje že zdaj odlično. Eles je pred kratkim sklenil financiranje za doktorskega študenta, kar za nas kot regulirani posel pomeni velik premik v formalnem raziskovalno znanstvenem udejstvovanju.

Naprave, ki jih uporabljate v Elesu, ustvarjajo več tisoč milijonov podatkov na dan. Pogosto v organizacijah povedo, da je večji izziv kot zbiranje podatkov njihova uporaba, ostajajo pa neizkoriščeni. Kako se s tem izzivom spopadate pri vas?

Eles je digitalno zelo dobro podprto podjetje. Morda digitalna zrelost na vseh segmentih ni povsem enaka, vendar to razumemo kot običajen del evolucije, s katero se domensko prilagajmo splošnemu tehnološkemu razvoju. Podatkov je vse več. A bolj kot količina je pomembna njihova vsebina, sporočilnost in relevantnost za operativne in vodstvene odločitve. Za večji izkoristek podatke ciljno prepletamo in iščemo njihovo komplementarno pomenskost.

Proces se zdi enostaven, vendar je v svoji biti običajno precej kompleksen. Še posebno kadar gre za različne tematike in tehnične ali poslovne perspektive. Ekipa v DAC je zato ustrezno heterogena. Dopolnjujemo se po izkušnjah, znanju, izobrazbenih profilih, kompetencah, ambicijah in ne nazadnje strokovni socialni mreži. To nam omogoča izredno hitro prepoznavo vertikalnih in horizontalnih vsebinskih priložnosti in potrebnih digitalnih tehnologij za krepitev ustvarjanja vrednosti in sredstev družbe.

Kaj pa nove tehnologije? Pravite, da je v Sloveniji včasih izziv, ker (še) niso dostopne …

Dobrega avtomobila ne moreš povsem izkoristiti, če ti cestnoprometni predpisi tega ne dovoljujejo ali infrastruktura ne omogoča. Opažamo, da nekatere tehnologije, čeprav so drugje že stalnica, za upravljanje z elektroenergetsko infrastrukturo morda še niso dovolj zrele ali pa okolje še ni povsem primerno za njihovo uporabo.

Seveda se spremembe dogajajo in  čedalje več je rešitev, ki jih morda še pred nekaj leti nismo mogli uporabiti, a danes postajajo zanimive. Omenimo na primer pospešeno uporabo senzorike na terenu, uporabo brezpilotnih letalnikov za nadzor infrastrukutre, digitalne dvojčke, vpeljavo metod napredne analitike in podobno.

Eles veliko naporov vlaga v raziskave in razvoj. Kot primer lahko navedemo razvoj orodja za upravljanje z vegetacijo v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI). Po mnogih kriterijih gre za vzorčni prenos znanstvenih dosežkov v prakso. Metode napredne analitike bomo v kombinaciji s posnetki LIDAR in drugimi viri informacij s terena v prihodnje uporabljali za strojno napovedovanje rasti vegetacije ob naših koridorjih oziroma za optimizacijo upravljanja z vegetacijo na trasah daljnovodov in s tem minimizacijo posegov v okolje

Kako gledate na razvoj v prihodnosti?

Eles je v številnih pogledih oblikoval čvrsto kritično maso tehniških in tehnoloških ekspertiz. Rad verjamem, da smo se s tem v reguliranem delu elektroenergetike prebili v družbo najnaprednejših podjetij ali morda celo v ospredje. Projekti pametnih omrežij, kot sta SINCRO.GRID in NEDO, številni evropski projekti, projekt SUMO, uporaba umetne inteligence za upravljanje vegetacije, projekti optimizacije obratovanja, certificiranje ISO 55001, implementacija poslovne, procesne in tehnične analitike, digitalizacija vzdrževanja in upravljanje sredstev, e-mobilnost in ne nazadnje zahtevni infrastrukturni projekti so temeljno izhodišče za naš napredek in razvoj naših partnerjev. To držo bomo poskušali ohranjati v prihodnje in kot ledolomilec utirali pot drugim, ki bodo morda sledili.