Sodelujemo skoraj z vsemi največjimi slovenskimi izvozniki

Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ) s svojim storitvami nudi podporo podjetjem pri njihovem nastopu na svetovnem trgu. Tako so samo v zadnjih treh letih opravili vsaj po eno storitev za več kot 1800 slovenskih družb, je v intervjuju med drugim pojasnil Matej Žontar, direktor področja Varnost in elektromagnetika v SIQ. Po njegovih beseda je vizija SIQ biti na svetovni trg usmerjena institucija, katere prednost sta znanje in partnerski odnos.
 

SIQ zaseda 110. mesto med slovenskimi izvozniki, s svojimi storitvami pokriva ves svet. Na kakšne načine lahko pomagate slovenskim podjetjem na poti do njihove mednarodne umeščenosti?

V zadnjih treh letih je SIQ opravil vsaj po eno storitev za več kot 1800 slovenskih gospodarskih družb, kar pomeni, da smo pri skoraj polovici prihodka podjetij v Sloveniji udeleženi z neke vrste podporo, ki jo nudimo podjetjem s svojimi storitvami. To se odraža zlasti pri izvoznikih, kjer smo skoraj neizogibno zraven pri njihovem nastopu na svetovnem trgu vsaj s kakšno izmed naših storitev ocenjevanja, posredovanja znanja in izkušenj na področju preverjanja ustreznosti proizvodov in procesov, meroslovja ali izobraževanja. Zagotovo največ sodelujemo s slovenskimi podjetji, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost, in praktično z vsemi največjimi slovenskimi izvozniki.



Koncept infrastrukture kakovosti, ki se sestoji iz treh elementov, in sicer standardizacije, meroslovja in ocenjevanja skladnosti, je vpet med javni in zasebni interes kot ključni spodbujevalec gospodarskega razvoja. Prednosti standardizacije pri izboljšanju gospodarske učinkovitosti in zagotavljanje dostopa do svetovnih trgov ni mogoče doseči brez neodvisnih in nepristranskih meritev in sposobnosti dokazati, da je proizvod ali storitev v skladu z zahtevami, določenimi v standardih.
Seveda si v SIQ želimo delovati partnersko, zagotavljati konkurenčno odzivnost, celovito izvedbo z mednarodno umeščenostjo, primerljivo največjim globalnim konkurentom. To v resnici pomeni, da lahko slovenska podjetja začno postopek preverjanja skladnosti inovativnih izdelkov v svoji neposredni bližini že v fazi razvoja ter odpravijo morebitne neskladnosti pred pričetkom končnega preskušanja in pridobivanja vseh potrebnih dokazil za globalno prodajo bistveno hitreje, racionalno, na bolj prijazen način, kot če bi to počela v tujini.

Naša mednarodna umeščenost, ki jo izkazujemo kot akreditiran preskusni laboratorij in certifikacijski organ, priglašeni organ, član več evropskih in mednarodnih shem za preskušanje in certificiranje proizvodov in sistemov vodenja ter podpisnik številnih sporazumov o medsebojnem priznavanju rezultatov s tujimi certifikacijskimi hišami, omogoča našim partnerjem, da lahko kar najbolj učinkovito pridobijo potrebne mednarodne certifikate, nekakšne potne liste za prodajo na enem mestu, brez dodatnih aktivnosti.

Ta pristop, ki ga razvijamo zadnjih 30 let, je doprinesel k temu, da je SIQ postal tudi zaupanja vreden partner številnim tujim globalnim proizvajalcem v elektrotehnični, strojni, medicinski, avtomobilski, železniški, igralniški in še kakšni drugi panogi. Tako danes delež storitev za tuje partnerje, ki prihajajo iz več kot 65 držav, predstavlja že skoraj dve tretjini prihodkov, kar SIQ tudi uvršča na 110. mesto med slovenskimi izvozniki.

Kateri tuji trgi so za SIQ strateškega pomena, kako jih pokrivate ter s kakšnimi izzivi se pri tem srečujete? Čemu posvečate posebno pozornost?

Glede na zastavljeno strategijo aktivno delujemo poleg domačega trga predvsem na ključnih bližnjih trgih, kot so Nemčija, Avstrija, Italija, Hrvaška in Srbija, na področju igralniških tehnologij tudi Španija, kjer imamo praktično povsod tudi hčerinska podjetja. V Nemčiji in Srbiji delujeta tudi akreditirana laboratorija z omejenima obsegoma preskušanja električne varnosti ali elektromagnetne združljivosti, podobno kot v Italiji in Južni Afriki preskusna laboratorija za preskušanje igralnih naprav. S samimi postopki izvajanja storitev preskušanja se namreč želimo čim bolj približati ključnim partnerjem.

Seveda pa predvsem na ključnih produktih preskušanja varnosti in elektromagnetike, kot so proizvodi informacijske tehnologije – tu gre predvsem za napajalnike, gospodinjske in podobne aparate ter aktivne medicinske pripomočke – in pri preskušanju proizvodov igralniških tehnologij želimo delovati globalno z največjimi proizvajalci, saj nam to zagotavlja, da smo stalno v trendu z razvojem tehnike.

S čim nagovarjate stranke, da izberejo prav SIQ?

Vizija razvoja SIQ je biti na svetovni trg usmerjena institucija, ki dosega vodilna mesta na ključnih področjih svojega delovanja in katere prednost v svetovnem merilu sta znanje in partnerski odnos. Naše osnovno vodilo so neodvisne, nepristranske in poštene ocene. Predvsem pa želimo nuditi odlične, celovite storitve, ki bodo našim partnerjem pomenile dodano vrednost, nam pa zagotavljale njihovo spoštovanje in lojalnost.

Kakšna izobraževanja/programe nudite v podporo slovenski industriji?

Poleg izvajanja osnovne dejavnosti preverjanja ustreznosti proizvodov in procesov ter meroslovja vidimo svoje poslanstvo tudi v prenašanju znanja. V sklopu SIQ izvajamo številna izobraževanj predvsem s področij izboljševanja sistemov vodenja in razvijanja trajne uspešnosti, pa tudi seminarje s področij protieksplozijske zaščite, kot tudi postopkov preskušanja električne varnosti in elektromagnetike, kjer razvijalcem predstavljamo ključne novosti v razvoju zadevne standardizacije, postopkov preskušanja in zahtev za prodajo na tujih trgih.

S kom pa se povezujete v mednarodnem okolju?

Da lahko naše poslanstvo uspešno izvajamo, je seveda ključno povezovanje v mednarodnem okolju. Aktivno sodelujemo na številnih srečanjih v okviru evropskih in mednarodnih shem za preskušanje in certificiranje proizvodov, ocenjevanja sistemov vodenja, nacionalnih meroslovnih organov in številnih standardizacijskih odborov. Srečujemo in izmenjujemo mnenja tako s primerljivimi evropskimi in svetovnimi laboratoriji, renomiranimi proizvajalci, potrošniškimi organizacijami kot nadzornimi organi ter regulatorji.

Kje vidite ključne priložnosti kot direktor področja Varnost in elektromagnetika?

Živimo v času hitrih, nepredvidljivih in kompleksnih sprememb na različnih področjih. Ne govorimo več o daljni prihodnosti, saj se avtomatizacija, uporaba umetne inteligence dogajata že sedaj. Za področje, ki ga vodim, bo gotovo ključno gojiti potrebe in osvajati specifična znanja za razumevanje novih prihajajočih tehnologij, zato so neizpodbitna vzdržna rast, gojitev spodbudnega delovnega okolja za zaposlene, zaposlovanje in razvijanje mladih inženirjev ter seveda vlaganja v novo in posodabljanje preskusne opreme.

Hkrati pa verjamem, da je ekipa, ki šteje 170 sodelavcev v Ljubljani in 20 v tujini, od katerih jih ima 70 odstotkov visoko strokovno izobrazbo, s povprečno starostjo 40 let, zmožna premagovati prihodnje izzive sprememb.

Danes veliko pozornosti potrošniki namenjajo varnosti proizvodov. Kdaj lahko na SIQ rečete, da je nek proizvod varen; kaj vse mora prestati?

Električna energija je bila kmalu po tem, ko so sledili izumi prvih električnih proizvodov v obdobju industrializacije, spoznana kot nevarna. Podatki o poškodbah in gospodarski izgubi so pripomogli k boljšemu razumevanju nevarnosti električnega udara in požarov, povzročenih z uporabo električnih proizvodov. Za zadostitev vedno večje potrebe po višji stopnji varnosti se je pokazala potreba po pripravi standardov, ki obravnavajo različne vidike nevarnosti za različne elektrotehnične proizvode. Princip stalnega razvijanja novih zahtev in novih varnostnih standardov poteka še danes. Zagotavljanje ustrezno višje varnosti se širi na nove tehnologije in vključuje nova spoznanja v smislu dodatne varnosti ter zaščite uporabnikov in okolja.

Danes se v sklopu največjega področja v SIQ srečujemo s postopki preskušanja električne in mehanske varnosti, izvajamo termična preskušanja, klimomehanske izpostavitve in druge vplive okolja, merimo različna sevanja, hrup, preskušamo funkcionalno varnost elektronike in z njo povezano varnostno programsko opremo, srečujemo se s kibernetsko varnostjo, merimo elektromagnetno odpornost in emisijo, radijski spekter proizvodov. Vse to za različne tehnologije, mnoge od njih še nastajajo, recimo električno polnjenje avtomobilov, električna medicinska oprema, razna elektronika, komponente, baterije, aparati in stroji.

Primarna naloga proizvajalcev je, da v konkurenčnem okolju zagotovijo ustrezno funkcionalnost proizvodov. Za dokazovanje ustrezne varnosti pa praviloma iščejo storitve v preskusnih laboratorijih, takšnih kot je na področju elektrotehnike v Sloveniji SIQ. Da ocenimo, da je nek proizvod varen, mora prestati vse uporabne naštete postopke preskušanja, ki so opredeljeni v varnostnih standardih. Morda kot zanimivost informacija, da naši strokovnjaki s področja preskušanja varnosti kompetentno pokrivajo več kot 300 takšnih izdaj standardov na nekaj 10.000 straneh.