Učinkovitost nabavnih služb prvič pomembnejša od zniževanja stroškov

V številnih pogledih je bilo leto 2020 leto oskrbovalnih verig, izpostavljeni in izzvani so bili vsi vidiki nabavne funkcije v podjetjih. Tveganja, povezana z zanesljivostjo, kakovostjo ter varnostjo dobave, se še povečujejo, s tem pa se povečuje tudi vpliv nabavnih menedžerjev, ki postajajo ključni pobudniki preobrazbe v svojih organizacijah.

Deseta globalna raziskava, ki jo je družba Deloitte opravila med vodji nabave, razkriva, da bodo prav oni eden od ključnih dejavnikov donosnosti, rasti in inovacij v podjetjih, ki bodo želela uspevati v svetu po pandemiji. Njihove prednostne naloge postajajo vse pomembnejše in vse obsežnejše.

»Letos smo videli, kako strateško vlogo imajo vodje nabave v organizacijah. Ustvarjajo lahko izjemno dodano vrednost, pomembno vplivajo na obvladovanje tveganj in digitalno preobrazbo ter spodbujajo pobude na področju družbene odgovornosti,« je komentiral izsledke raziskave Zlatko Bazianec, vodilni partner Deloitta, v regiji zadolžen za svetovanje o tveganjih.

Kar 70 odstotkov anketiranih nabavnih menedžerjev je namreč povedalo, da je bila njihova organizacija lani nadpovprečno izpostavljena tveganjem, 56 odstotkov jih je navedlo, da so njihovi ključni dobavitelji šli v stečaj ali so se spopadali z večjimi motnjami poslovanja, 41 odstotkov pa jih je moralo pospešiti dobavo za nemoteno delovanje oskrbovalnih linij.



Covid-19 je pokazal izziv, s katerim se bodo morali spopasti nabavniki: izkazalo se je, da velika večina razume tveganja, povezana z njihovimi neposrednimi dobavitelji, vendar jih ima samo 15 odstotkov dober pregled tudi nad drugimi dobavitelji. Tveganja v svoji dobavni mreži formalno spremlja samo 26 odstotkov vprašanih, navajajo v družbi Deloitte.
 

Agilnost pripomore k odpornosti poslovanja

V negotovih razmerah, ki jih je največ posredno ali neposredno povzročil novi koronavirus, so nabavni menedžerji prvič v zgodovini raziskave navedli, da bo njihova glavna prednostna naloga v naslednjem obdobju spodbujanje učinkovitega poslovanja. Tega v raziskavi za leto 2019 sploh niso omenjali, kakor tudi ne inoviranja, ki so ga letos uvrstili na četrto mesto.



Kot drugo najpomembnejšo prioriteto so navedli zniževanje stroškov, kot tretjo pa digitalno preobrazbo, ki jo je kot pomembno navedlo 48 odstotkov vprašanih, njen pomen pa se je v primerjavi z letom 2019 povečal za kar petino. Med prednostnimi nalogami je opazno tudi povečanje pomembnosti uvajanja novih izdelkov oziroma storitev ter (za 22 odstotkov) uvajanja korporativne družbene odgovornosti.

Raziskava se je osredotočila tudi na agilnost nabavnih služb, saj odgovarja na kompleksnost pri delu. Visoko agilne nabavne službe namreč uporabljajo napovedno analitiko, v primerjavi z drugimi je štirikrat verjetneje, da uporabljajo napredno analitiko z vizualizacijami, desetkrat bolj verjetno je, da imajo v celoti vzpostavljene rešitve za avtomatizacijo nabavnih procesov in kar 18-krat bolj verjetno je, da uporabljajo zmogljivosti umetne inteligence.

Agilnost po besedah Lovra Verhovška, menedžerja na oddelku poslovnega svetovanja pri Deloitte Slovenija, pripomore k odpornejšemu poslovanju. »Vodje nabave morajo začeti ustvarjati spremembe, ki bodo ključne za boljšo prihodnost njihovih organizacij,« je poudaril.

Vse to pa je seveda povezano tudi z agilnostjo ter usposobljenostjo zaposlenih na oddelkih. Še večja je potreba po spremembi razmišljanja, delovanja in tudi odzivanja zaposlenih, po povezovanju med oddelki ter z zunanjimi partnerji, po širini znanja in tako dalje.
 

Pri nas še vedno večinoma operativci

Medtem ko Deloitte prepoznava nabavo kot strateško funkcijo in eno glavnih gonil konkurenčnosti, je v Sloveniji v pretežnem deležu podjetji to še vedno operativna funkcija, ocenjuje Luka Rutar, direktor nabave v Danfossu Trati, ki je pred kratkim prejel priznanje za nabavnega menedžerja leta 2021. »Tako je največji izziv nabavnikov uveljaviti svojo vlogo v podjetju, predvsem v menedžmentu in poskrbeti za strokovni razvoj, ki je vsaj v Sloveniji precej omejen.



Dodatni izziv je zaupanje menedžmenta in vodij do nabavnikov, ki pa upravljamo precejšnje zneske in imamo kritičen vpliv na stroške podjetja. Vlaganja v znanja so omejena, je pa res, da se razmere izboljšujejo, predvsem z dostopnostjo izobraževanj na tujih platformah in z uveljavitvijo mednarodnih podjetij, ki na lokalni trg prinašajo nove procese, znanja, orodja. Izzivi so v tujini podobni, bolj vidim razlike med podjetji,« je ocenil Rutar.

V obdobju pandemije se je delo nabavnikov temeljito spremenilo, predvsem se je fokus preselil od stroškovne učinkovitosti k dobavljivosti. Ključno je postalo, kako so pred krizo upravljali svojo bazo dobaviteljev in tudi zaposlene. Tisti, ki so aktivno upravljali tveganja ter imeli dobre odnose z dobavitelji, so imeli prednost pred konkurenco, in kjer sta bila na oddelkih vzpostavljena zaupanje in odgovornost, je bil prehod na delo od doma lažji.



Digitalizacija prave spremembe dela še ni prinesla, ugotavlja Rutar, a se na tem področju veliko dogaja in bo precej vplivala na delo nabavnikov v prihodnje. »Gre za digitalizacijo orodij, ki bodo pomembno vplivala na učinkovitost in povečala dostopnost informacij, ki so ključne za odločanje,« je poudaril.

Na vprašanje, katere veščine in znanja zdaj ločujejo vrhunskega nabavnika od dobrega, Luka Rutar pravi, da so klasične kompetence, na primer pogajalske, še vedno osnova, niso pa več na top prioritetni listi. Najpomembnejše postajajo sposobnosti reševanja problemov, učinkovite komunikacije in prilagajanja ter strateškega in kreativnega razmišljanja, sposobnost videti širšo sliko in podobno.
 

Nujni so partnerski odnosi z dobavitelji

»Uspešnega nabavnika odlikujejo prilagodljivost, dobre pogajalske veščine, za katere je treba imeti tudi dobro podporo v splošni razgledanosti, analitičnem pristopu, poznavanju materialov in podobnem, ter skrbnost, integriteta in visoke moralne norme,« dodajajo v Talumu. Covid-19 je ob povečanju dinamike dela prinesel največje spremembe v organizaciji dela, pri razumevanju in prilagajanju na obseg dela, ukrepih ter uvajanju novega načina dela – dela od doma.

Pri tem jim je dodatno pomagalo, da so brezpapirne procese začeli uvajati že dobro leto dni prej, tako da za zaposlene vsaj s tega vidika ni bilo veliko novosti. Velika sprememba, predvsem s psihološkega vidika, je delo na daljavo brez neposredne komunikacije z notranjimi in zunanjimi deležniki v procesu. Zaposleni so morali nadgraditi digitalne veščine, povezane z delom na daljavo.

»Zaradi hitrejše dinamike smo morali nadgraditi tudi analitične veščine, saj je časa za odločitve vse manj in so kakovostne in takojšnje informacije zelo pomembne. Ena od pomembnih veščin, ki jo je bilo treba nadgraditi, je tudi komunikacija, odnos z dobaviteljem. V kriznih razmerah epidemije se je namreč pokazalo, da je vzajemni partnerski odnos dolgoročno edini pravi pristop. V sedanjih razmerah je še posebno pomembno hitro prepoznavanje in odzivanje nabavnikov na nabavne in druge podjetniške priložnosti,« ugotavljajo v Talumu.



Zaradi spremenjenih okoliščin je vse bolj v ospredju sposobnost prilagajanja nabavnikov novim razmeram, odlično poznavanje nabavnega trga in ne nazadnje tudi sposobnost improvizacije. Kar pa je mogoče le, če zelo natančno poznajo materiale, ki jih nabavljajo, in vse vire nabav, poudarjajo v Kolektorju Etri. Dodajajo, da je vrhunske strokovnjake s tega področja zelo težko dobiti.

Pomembno je vrhunsko poznavanje razmer na trgih, med veščinami, ki jih z izpopolnjevanjem spodbujajo, sta proaktivnost in samostojnost. »V zadnjih letih vse večjo pozornosti namenjamo graditvi odnosov med posameznimi skupinami zaposlenih, ne glede na to, kateri organizacijski enoti pripadajo. Ključno za uspešno delovanje podjetja je odlično sodelovanje tako med posameznimi skupinami kot tudi v srednjem menedžmentu.

Ta je gonilna sila napredka tako z vidika raziskav, razvoja in proizvodnje kot tudi prodaje in drugih procesov. Pri tem so poleg strokovnih kompetenc vse pomembnejše komunikacijske veščine,« so spomnili na še en dejavnik uspešnega poslovanja.