Rast produktivnosti je treba okrepiti

Na lestvici globalne konkurenčnosti za leto 2021, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), se je Slovenija sicer uvrstila med petnajsterico držav, ki so najbolj izboljšale svojo gospodarsko uspešnost, vseeno pa je med 64 državami zasedla skupno 40. mesto, kar je za pet mest slabše kot lani. Na prva tri mesta so se uvrstile Švica, Švedska in Danska, naša država pa se je uvrstila za Latvijo in Španijo ter pred Italijo in Madžarsko.

Po velikem padcu na lestvici konkurenčnosti ob izbruhu krize v letu 2008 se je naša država po letu 2014, ko je zasedla šele 55. mesto, spet začela vzpenjati do lanskega 35. mesta. In kje so vzroki za petmestni padec konkurenčnosti v zadnjem letu? »Poslabšali so se kar trije od štirih ključnih dejavnikov konkurenčnosti: poslovna učinkovitost (padec ranga za šest mest), vladna učinkovitost (za pet mest) in učinkovitost infrastrukture (za štiri mesta). Pri gospodarski uspešnosti pa smo v času zdravstvene krize pridobili pet mest,« pojasnjujeta prof. dr. Peter Stanovnik in mag. Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani.


 

Vzroki za padec

Letos je pandemija koronavirusa bistveno vplivala na konkurenčnost posameznih držav po izračunih IMD. »Regionalna analiza kaže pozitivne premike konkurenčnosti v zahodni in vzhodni Evropi ter Kitajski in upadanje konkurenčnosti v Severni in Južni Ameriki ter Afriki. Visoko konkurenčnim evropskim državam (Švica, Švedska, Danska, Nizozemska, Norveška) se je uspelo odzvati na zdravstveno in ekonomsko krizo s krepitvijo institucionalnega okvira, s sodelovanjem javnega in zasebnega sektorja ter socialno kohezijo,« sta med drugim še zapisala Stanovnik in Uršič.

Padec na lestvici pa v GZS ocenjujejo kot resno opozorilo. Kot poudarjajo, so pri digitalizaciji v podjetjih nujni odločnejši koraki in učinkovitejša zakonodaja. Poleg tega je tako vajencev kot tujih usposobljenih strokovnjakov v podjetjih premalo in bi bilo potrebno za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ta delež povečati. »Pet pridobljenih mest pri gospodarski uspešnosti je posledica dviga salda tekočega računa plačilne bilance (padec uvoza je bil v 2020 večji od izvoza) ter relativno visokega deleža ohranjenih delovnih mest. Slabost na tem področju predstavljata še vedno nizka deleža tujih neposrednih investicij v Sloveniji ter investicij v osnovna sredstva. Zadnji vpliva tudi na nižjo rast produktivnosti,« so zapisali v GZS. Tudi delež tujih neposrednih naložb slovenskih podjetij ostaja nižji kot v primerljivih državah. Po opozorilih GZS je to tudi eden od razlogov za počasnejši prodor slovenskih podjetij na tuje trge.

Napredovanje pri gospodarski uspešnosti

Na področju gospodarske uspešnosti je Slovenija napredovala za pet mest. Izboljšala se je naša uvrstitev v vseh podsklopih gospodarske uspešnosti, razen v podsklopu cene, kjer smo zadržali visoko 11. mesto. Največji skok na lestvici je bil zabeležen na področju zaposlenosti (26. mesto). »Napredek je bil posledica interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest in robustnosti poslovanja podjetij, zlasti izvoznikov. Slovenija je tako uspešno zajezila porast brezposelnosti med epidemijo in imela minimalen upad obsega delovno aktivnega prebivalstva. Več mest smo pridobili v podsklopu mednarodne investicije ter eno mesto v podsklopih domače gospodarstvo in mednarodna trgovinska menjava,« še navajata strokovnjaka z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

Naše konkurenčne prednosti na področju gospodarske uspešnosti so visoka izvozna usmerjenost gospodarstva in razmeroma nizki življenjski stroški. Naše konkurenčne slabosti pa so, kot še navajata, majhen obseg vhodnih in izhodnih tujih neposrednih naložb ter majhen obseg bruto investicij v osnovna sredstva. »Povečanje slednjih je ključno, če želi Slovenija okrepiti rast produktivnosti, kot najpomembnejšega dejavnika gospodarskega napredka.«

Slabša poslovna učinkovitost

Slovenija je v sklopu poslovna učinkovitost, kjer se ocenjuje splošno rast produktivnosti, trg dela, finance, menedžerske prakse ter odnose in vrednote, uvrstitev glede na lani poslabšala za šest mest in se uvrstila na 35. mesto. Uvrstitev smo poslabšali v vseh omenjenih podsklopih, z izjemo trga dela. V podsklopu produktivnost in učinkovitost smo padli za štiri mesta, kar je posledica upočasnitve rasti skupne produktivnosti glede na lani. Na področju menedžerskih praks smo izgubili deset mest in se uvrstili na 41. mesto. Slabše smo se uvrstili pri kazalnikih: uporaba množičnih podatkov (big data), ustreznost računovodskih in revizijskih praks v poslovanju, agilnost podjetij ter učinkovitost nadzornih svetov pri nadzoru podjetniških uprav.

»V tem podsklopu smo napredovali samo pri kazalniku odzivnosti podjetij na spremenjene tržne razmere in kredibilnosti menedžerjev v družbi. V podsklopu odnosi in vrednote smo izgubili osem mest in se uvrstili na 54. mesto. Poslabšale so se anketne ocene pri vseh kazalnikih tega sklopa, vključno z digitalno transformacijo v podjetjih, podporo vrednostnega sistema konkurenčnosti, odnosom do globalizacije, prilagodljivostjo prebivalstva na spremembe, odprtostjo nacionalne kulture do tujih idej, razumevanjem potreb po družbenih in ekonomskih spremembah ter odnosom družbe do globalizacije. V podsklopu finance smo uvrstitev poslabšali za osem mest (44. mesto). Največji padec je bil zabeležen pri borznem indeksu, uveljavljanju pravic delničarjev, dostopnosti kreditov in tveganega kapitala ter korporativnem dolgu,« pojasnjujeta Peter Stanovnik in Sonja Uršič.

Padec pri vladni učinkovitosti ...

Na področju vladne učinkovitosti je naša država z lanskega 38. padla na 43. mesto. Poslabšala se je uvrstitev v podsklopih javne finance, institucionalni okvir in poslovna zakonodaja. Pri slednjem smo se uvrstili na 46. mesto, kar je najslabši rang po letu 2013. Najbolj se je v zadnjem letu poslabšala uvrstitev pri kazalnikih: investicijske spodbude za tuje investitorje, vpliv protekcionističnih ukrepov na poslovanje podjetij, imigracijska zakonodaja z vidika zaposlovanja tujcev, učinkovitost zakonodaje na področju varstva konkurence, siva ekonomija in poseganje državnih pomoči v pošteno konkurenco na trgu. »Slednji kazalnik je podprt tudi s statističnim podatkom o deležu državnih subvencij v bruto domačem proizvodu, ki se je povečal z 0,75 odstotka v letu 2019 na štiri odstotke v letu 2020.«

Na področju javnih financ smo zasedli 48. mesto, še navajata Peter Stanovnik in Sonja Uršič in dodajata, da je bil padec predvsem posledica poslabšanja javnofinančnega salda, ki se je iz rahlega proračunskega presežka v letu 2019 prevesil v primanjkljaj v višini 8,4 odstotka BDP v letu 2020. Ta je bil predvsem posledica povečanih izdatkov države pri spopadanju z epidemijo in blaženju njenih posledic za gospodarstvo (zlasti za ohranjanje delovnih mest), kar se je odrazilo v večji gospodarski uspešnosti. »V tem letu se je poslabšala tudi uvrstitev v podsklopu institucionalni okvir kot posledica manjše transparentnosti vladne politike, poslabšanja pravnega in regulacijskega okvira na področju spodbujanja konkurenčnosti podjetij, več podkupovanja in korupcije ter več birokracije.«

Med konkurenčnimi prednostmi na področju vladne učinkovitosti so zlasti kazalniki iz podsklopa družbeni okvir (majhna neenakost v porazdelitvi dohodka, nizka stopnja kriminala), ki je tudi najbolje ocenjeni podsklop. Med konkurenčnimi prednostmi so tudi doseganje ciljev trajnostnega razvoja in določeni vidiki poslovne zakonodaje (čas in število postopkov za ustanovitev podjetja, obdavčitev kapitala in višina uvoznih dajatev). »Med najšibkejšimi vidiki vladne učinkovitosti pa je davčna politika, ki se odraža v visoki obremenitvi stroškov dela (z davki in prispevki), ter več vplivov na poslovanje (na primer delovno-pravna zakonodaja, nizka učinkovitost upravljanja podjetij v državni lasti, velik obseg državnih pomoči in subvencij).«

... in tudi na področju infrastrukture

Padcu konkurenčnosti za štiri mesta na področju infrastrukture ne pripisujemo večjega pomena glede na dolgoletne primerjalne prednosti in visoke uvrstitve Slovenije okrog 30. mesta, pojasnjujeta Peter Stanovnik in Sonja Uršič. »Poslabšanja ni v podsklopu izobraževanje, kjer je Slovenija ohranila visoko 22. mesto. V podsklopu osnovne infrastrukture smo v zadnjih treh letih zabeležili občuten padec, od tega šest mest v zadnjem letu. K temu so prispevale slabe uvrstitve pri kazalnikih kakovosti letalskega in železniškega prometa, deleža prebivalstva, ki je odvisno od delovno aktivnih, ter energetske samopreskrbe. Velik padec (39. mesto) smo v zadnjem letu zabeležili tudi pri tehnološki infrastrukturi, potem ko smo se v letih 2019 in 2020 v tem podsklopu uvrščali precej bolje od dolgoletnega povprečja,« še navajata sogovornika.

In dodajata, da smo v zadnjem letu poslabšali uvrstitve pri večini kazalnikov tehnološke infrastrukture: kibernetska varnost, svetovni delež uporabljenih računalnikov, podpora javno-zasebnih partnerstev tehnološkemu razvoju, delež visokotehnološkega izvoza. »Položaj Slovenije v sklopu infrastrukture v primerjavi z nam primerljivimi, manjšimi evropskimi državami Avstrijo, Češko, Estonijo, Dansko, Finsko, se v obdobju 2016–2021 ni bistveno spreminjal. Danska in Finska se uvrščata med prvih pet držav na globalni lestvici, Češka, Estonija in Slovenija pa na sredino lestvice. V srednjeročnem obdobju Slovenija dohiteva Češko v razvitosti tehnološke infrastrukture. Estonija pa se bolje od Slovenije uvršča pri vseh infrastrukturnih kazalnikih.«

Privabljanje tujih investitorjev

Projekt raziskave slovenske konkurenčnosti po metodologiji inštituta IMD že vrsto let sofinancira javna agencija Spirit Slovenija in pri komuniciranju s tujo poslovno javnostjo uporablja tudi izbrane kazalce iz te raziskave. »Ta spremlja kratkoročno investicijsko privlačnost države in s tem privlačnost poslovnega okolja tudi za prihod tujih neposrednih investicij, slednje pa je eno od pomembnih področij delovanja agencije,« navajajo v Spiritu. Dodajajo, da uvrstitev Slovenije na lestvici agenciji služi za predstavitev našega poslovnega okolja in primerne lokacije za privabljanje investitorjev, predvsem z vidika konkurenčnih držav. V pomoč pa ji je tudi pri pripravi programov za kreiranje politike in ukrepov spodbujanja internacionalizacije ter tujih in domačih investicij.

Spirit Slovenija, ki je tudi član Svetovnega združenja agencij za investicije in promocijo – WAIPA, je že vrsto let vstopna točka za vse potencialne tuje investitorje, ki Slovenijo uvrščajo med možne lokacije za svoje investicije. Agencija Slovenijo promovira in intenzivno trži kot lokacijo za tuje neposredne investicije z različnimi aktivnostmi. »Organiziramo različne dogodke za tuje potencialne investitorje, kot so investicijske konference, v zadnjih dveh letih tudi virtualne dogodke, ki so bolj tematsko obarvani. Udeležujemo se tudi različnih poslovnih dogodkov (forumov, sejmov, konferenc, gospodarskih delegacij itd.), kjer tudi predstavljamo Slovenijo kot lokacijo za tuje investicije. Agencija v zadnjem času izvaja tudi tako imenovane 'lead generation' kampanje, s katerimi neposredno kontaktiramo s ciljnimi podjetji. Prav tako agencija v zadnjih dveh letih več sredstev namenja oglaševanju slovenskega gospodarstva v tujini in s tem tudi ozavešča tujo poslovno javnost o Sloveniji kot ugodni lokaciji za tuje investitorje.«

Tujim podjetjem, ki se obrnejo na Spirit, pa nudijo paleto različnih storitev, zagotavljajo kakovostne informacije in svetovanje ter po potrebi tudi »tailor-made« storitve za tuje investitorje, tako osebno kot prek spletnega portala za tuje investitorje www.InvestSlovenia.org, in organizirajo obiske posameznih investitorjev in delegacij. Podjetja spremljajo tudi naprej, saj posebno pozornost namenjajo sodelovanju z že obstoječimi tujimi investitorji v Sloveniji, katerim nudijo program Nadaljnja rast in razvoj podjetij s tujim kapitalom.

Agencija podaja tudi predloge ukrepov za izboljšanje konkurenčnega položaja Slovenije. »Lani smo vzpostavili centralno bazo investicijskih priložnosti, ki je namenjena vsem poslovnim subjektom tako za objavljanje kot za iskanje poslovnih in investicijskih priložnosti. Letos bazo nadgrajujemo še s poslovnimi conami in degradiranimi območji. Z našimi aktivnostmi prispevamo k povečanju tujih neposrednih investicij v Sloveniji in zagotavljanju novih TNI, ki bodo prispevale k ustvarjanju višje dodane vrednosti v določeni dejavnosti.«