Slovenija z zelo malo naložbami v državah EU

Slovenski izvozniki se vse bolj naslanjajo na države članice EU, medtem ko uvoz postaja bolj razpršen, kažejo podatki statističnega urada. To je zanimivo, saj večina tujih naložb v Slovenijo prihaja iz držav članic, medtem ko slovenska podjetja večinoma investirajo v države nekdanje Jugoslavije, med katerimi je le Hrvaška članica EU.

Seveda je na lansko zunanjo trgovino vplivala epidemija. Ta je bolj prizadela storitvene dejavnosti. Slovenija je med epidemijo nekoliko zmanjšala vpetost v mednarodne trgovinske poti. Pred epidemijo je skupna vrednost izvoza blaga in storitev znašala več kot 83 odstotkov BDP, kažejo podatki statističnega urada, lani je ta delež (ob opaznem padcu BDP) zdrsnil pod 78 odstotkov. Pri tem se je izvoz storitev lani zmanjšal za približno petino, izvoz blaga pa za okoli sedem odstotkov (v izračunu smo izločili učinek ponovnega izvoza uvoženega blaga).


 

Slovenija postaja tudi logistično središče

Formalna statistika izvoza in uvoza blaga ne kaže realne slike vpliva epidemije na slovensko zunanjo trgovino. Slovenija namreč postaja tudi logistično središče. Predlanskim je Kuehne+Nagel zagnal Novartisov regionalni logistični center farmacevtskih izdelkov na Brniku. S tem se je močno povečala blagovna menjava s Švico pa tudi z nekaterimi drugimi državami v regiji. Izvoz v Švico se je zaradi tega centra lani povečal za kar 77 odstotkov in presegel štiri milijarde evrov. S tem je Švica statistično postala drugi največji trgovinski partner Slovenije, a kot rečeno, gre predvsem za logistične posle.

Bolj realno podobo vpliva epidemije na zunanjo trgovino Slovenije kaže blagovna menjava z državami članicami EU. Izvoz v države članice EU se je lani zmanjšal za 8,6 odstotka in dosegel nekaj več kot 22 milijard evrov. Uvoz blaga je zdrsnil za več kot 11 odstotkov in dosegel 21,7 milijarde evrov. Na močnejši padec uvoza so vplivali predvsem nižje cene in manjši uvoz naftnih derivatov.



Tudi ko izločimo učinek švicarske logistike, postaja Slovenija v zadnjih letih pri uvozu manj odvisna od EU. Še leta 2015 je Slovenija kar 80 odstotkov blaga uvozila iz (zdajšnjih) držav članic, lani pa je ta delež znašal nekaj manj kot 77 odstotkov. Pri tem velja dodati, da se je lani, kljub epidemiji, za skoraj petino povečal uvoz izdelkov iz Kitajske, ki je dosegel 1,37 milijarde evrov. Za šest odstotkov se je povečal tudi izvoz na Kitajsko, a ta znaša vsega 281 milijonov evrov.

V Nemčijo manj nadomestnih delov, več končnih izdelkov

Izvozno se navezanost na države članice celo nekoliko povečuje. V države članice izvozimo nekaj več kot 76 odstotkov celotnega izvoznega blaga Slovenije. Z naskokom največja trgovinska partnerica Slovenije je Nemčija, kamor je Slovenija lani izvozila za 5,9 milijarde evrov blaga. V primerjavi z letom pred epidemijo je to dokaj zmeren, šestodstotni upad izvoza. Skoraj četrtina izvoza v Nemčijo so avtomobili in sestavni deli, poleg tega v Nemčijo veliko izvozimo še električnih naprav in strojne opreme, farmacevtskih izdelkov ter izdelkov iz aluminija in plastičnih mas. To so tudi glavni uvozni izdelki, pri čemer so okoli šestina vsega uvoza avtomobili.

Slovenski izvoz avtomobilov in nadomestnih delov v Nemčijo se je lani zmanjšal za 13 odstotkov, enak padec je doživela tudi prodaja drugih izdelkov za proizvodnjo. Ta upad prodaje pa je Sloveniji uspelo delno nadomestiti z večjo prodajo izdelkov široke potrošnje in za skoraj devet odstotkov se je povečala prodaja hrane in pijače.

Velik upad izvoza v Italijo

A če je bila menjava z Nemčijo lani relativno malo prizadeta, je povsem drugače z drugo največjo partnerico Slovenije Italijo. Izvoz v našo zahodno sosedo se je lani zmanjšal za kar 21 odstotkov, tako da je komaj presegel tri milijarde evrov. Tako velik upad je vsaj delno tudi posledica zelo strogih omejitev zaradi epidemije pri naših zahodnih sosedih. Delno so na tako velik upad vplivali tudi naftni derivati, okoli desetina vsega prometa s to državo so namreč goriva, (ponovni) izvoz teh pa se je lani zmanjšal za 60 odstotkov. Podobno kot pri Nemčiji je tudi z Italijo največ trgovine z avtomobili. Toda prodaja teh in delov se je lani skrčila za več kot petino. Za skoraj šestino se je zmanjšal tudi izvoz drugega blaga za proizvodnjo. Izvoz hrane in pijače ter izdelkov za široko porabo je lani dosegel 609 milijonov evrov, kar je odstotek manj kot predlanskim.

Za skoraj petino je lani upadel tudi izvoz v Španijo in na Portugalsko, še dve močno prizadeti državi zaradi epidemije. A ti državi nista med večjimi trgovinskimi partnericami Slovenije. V Španijo je Slovenija lani izvozila za 476 milijonov evrov izdelkov, izvoz na Portugalsko pa je znašal 104 milijone evrov.

Na Hrvaško lani manj avtomobilov

Se pa je zato bolj poznal skoraj devetodstotni upad izvoza na Hrvaško, ki je lani dosegel 2,6 milijarde evrov. To je sicer še vedno več kot leta 2018. Upad izvoza je predvsem posledica manjšega (ponovnega) izvoza goriv. Izvoz hrane in pijače na Hrvaško se je lani zmanjšal za šest odstotkov. Močno, za kar 37 odstotkov se je lani zmanjšal izvoz osebnih avtomobilov, skupaj z nadomestnimi deli pa se je izvoz teh izdelkov zmanjšal za četrtino. Vendar je Sloveniji uspelo ohraniti izvoz izdelkov za nadaljnjo predelavo, izvoz izdelkov široke potrošnje pa se je celo povečal za več kot tri odstotke.



Četrti največji trgovinski partner Slovenije je Avstrija, kamor smo lani izvozili za 2,1 milijarde evrov izdelkov, uvoz pa je presegel tri milijarde evrov. Pri tem se je izvoz lani zmanjšal za osem odstotkov, uvoz pa za več kot desetino. V nasprotju s prvo trojico je izvoz izdelkov v Avstrijo bolj razpršen. Še največji delež izvoza, okoli šestino, so stroji. Pregled pokaže, da je vrednostni upad izvoza predvsem posledica polovico manjšega izvoza goriv, poleg tega se je za osem odstotkov zmanjšal tudi izvoz avtomobilov in nadomestnih delov. Prodaja izdelkov za proizvodnjo se je zmanjšala za štiri odstotke, a še vedno dosegla 942 milijonov evrov. Podobno kot pri Nemčiji je Sloveniji lani uspelo povečati izvoz končnih izdelkov v Avstrijo. Izvoz hrane in pijače ter izdelkov široke porabe se je lani povečal za pet odstotkov in skupaj dosegel 381 milijonov evrov.

Zmanjšan izvoz tudi v Francijo

Za več kot milijardo evrov Slovenija izvozi še v Francijo, ki je peta največja trgovinska partnerica Slovenije. Izvoz v to državo se je lani zmanjšal za sedem odstotkov in dosegel 1,7 milijarde evrov. Uvoz iz te države je znašal le 944 milijonov evrov, kar je za petino manj kot predlanskim. Pri tem je zanimivo, da se je uvoz iz te države zmanjšal tudi že predlanskim. Več kot polovica izvoza v Francijo in več kot tretjina uvoza so vozila in sestavni deli. Izvoz avtomobilov se je lani zmanjšal za več kot desetino in dosegel 792 milijonov evrov. Je pa uspelo Sloveniji lani v Francijo za kar 12 odstotkov povečati izvoz končnih izdelkov, tako da je vrednost tega izvoza dosegla 238 milijonov evrov. Za tretjino je sicer poskočil tudi izvoz hrane in pijač, a je ta še vedno razmeroma majhen del izvoza v to državo.

Epidemija ustavila kapitalske povezave

Razumljivo, epidemija je močno ustavila tudi kapitalske povezave. Po podatkih Banke Slovenije so se tuje naložbe v Sloveniji lani povečale za zgolj 400 milijonov evrov. Od tega je za okoli 200 milijonov evrov znašala vrednost transakcij, torej nakupov in prevzemov. Malo je bilo lani tudi novih slovenskih naložb v tujini.

V Sloveniji lani, verjetno tudi zaradi epidemije, ni bilo večjih izstopajočih transakcij, tako da je njihova vrednost znašala le 14 odstotkov zneska iz leta 2019. Podatki Banke Slovenije kažejo, da so se tuji lastniški deleži in reinvestirani dobički lani povečali za 0,7 milijarde evrov. Za 0,3 milijarde evrov pa so se zmanjšale finančne obveznosti do tujih lastnikov. Banka Slovenije še dodaja, da so tuje družbe v Sloveniji lani ustvarile 1,2 milijarde evrov dobička, lastniki pa so si izplačali 0,7 milijarde evrov dividend.

Zastoj neposrednih naložb

Skupna vrednost tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec lanskega leta znašala 16,6 milijarde evrov, kar je okoli 36 odstotkov BDP. Dobra četrtina tujih naložb je iz Avstrije, lastniki okoli 13 odstotkov tujih naložb imajo sedež v Luksemburgu, dobra desetina pa jih prihaja iz Švice. Četrti največji tuji vlagatelj v Sloveniji so Nemci (osem odstotkov vseh tujih naložb), za njimi pa Italijani (7,3 odstotka). Avstrijci, Švicarji in Nemci pretežno vlagajo v podjetja predelovalne dejavnosti, vlagatelji iz Luksemburga in Italije pa v finančno in zavarovalniško dejavnost.

Vrednost transakcij bo letos skoraj gotovo bistveno večja kot lani, poleg tega se bo spremenila tudi struktura tujih naložb v Sloveniji. Pri tem moramo sicer dodati, da bodo pri večini napovedanih transakcij sklenjeni posli med tujimi vlagatelji ali pa bo celo prevzem izveden v tujini. Med petimi največjimi vlagatelji v Sloveniji pa bo Madžarska, če bosta letos zaključena prevzema NKBM, ki jo kupuje madžarska banka OTP, in bencinskih črpalk OMV, ki jih kupuje MOL. Vrednost omenjenih poslov je zelo velika, zgolj prevzem NKBM naj bi bil vreden okoli milijardo evrov.

Slovenija ima, z izjemo Hrvaške, zelo malo naložb v državah EU. Povrhu vsega je tudi velik delež neposrednih naložb pri naših južnih sosedih negospodarskih. Izstopajo namreč nepremičnine gospodinjstev. Na Hrvaškem ima Slovenija okoli tretjino vseh neposrednih naložb v tujini. Druga največja država gostiteljica slovenskih naložb je Srbija, kjer imajo slovenska podjetja in posamezniki 18 odstotkov neposrednih naložb. Med prvimi petimi državami so še Bosna in Hercegovina, Rusija ter Severna Makedonija. Slovenske naložbe v tujini so se lani povečale za okoli 200 milijonov evrov in konec leta znašale sedem milijard evrov. Slovenske družbe v tujini pa so lani ustvarile zgolj okoli sto milijonov evrov dobička, kar je dve tretjini manj kot leta 2019.