Vinjan je podvig, spomenik inženirski stroki

Na gradbišču drugega tira so zaznamovali še eno zmago: končanje 630 metrov dolgega viadukta Vinjan, ki povezuje sedmi in osmi predor ter so ga delavci Kolektorja CPG zgradili po projektih Marjana Pipenbaherja oziroma podjetja Ponting. Zahteven objekt je dokaz usposobljenosti slovenske gradbene stroke. Do prebitja vseh predorov je še približno tri mesece, a je že zdaj jasno, da bodo nalogo izpeljali skladno s časovnim in finančnim načrtom. Premier Robert Golob in ministrica Alenka Bratušek pa sta napovedala gradnjo vzporednega tira.

»Gradnja drugega tira je zelo pozitivna zgodba, saj ga uresničujejo hitreje od pričakovanj in znotraj finančnih okvirov. Želim si, da bi se vsi veliki projekti izvajali podobno. Če pa se ne bodo, bomo prosili vodstvo 2TDK za pomoč še na drugih projektih. To je dokaz, da Slovenci znamo in zmoremo, ko so pravi ljudje na pravih mestih,« je premier Robert Golob ob končanju glavnih del na viaduktu Vinjan pohvalil vse, ki gradijo največji projekt železniške infrastrukture v Sloveniji.

Predsednik vlade je bil navdušen nad napredovanjem del na drugem tiru. FOTO: Voranc Vogel

Premier je poudaril, da moramo biti ponosni, ker je Kolektorju CPG uspelo viadukt zgraditi s tehniko prostokonzolne gradnje, ker jim je s prav to tehniko uspelo premagati ovire, ki so se pojavile po projektiranju zaradi ugotovljenega plazovitega terena. »Tako kot bo drugi tir skrbel za pretočnost prometa po tirih proti centru države, tako bomo morali poskrbeti tudi za preostanek železniškega omrežja, vključno z vozliščem v Ljubljani. Brez tega bi tudi drugi tir ostal samo delček sistema. Projekt se začne na morskih mejah in konča na naših severnih mejah in za ta cilj moramo delovati usklajeno,« je poudaril Golob. Dodal je, da se bo z veseljem udeležil tudi odprtja vzporednega tira, saj verjame, da ga bodo končali do konca tega desetletja.

V štirih letih več predorov kot v 30 letih cestnih

Potem ko je večji del najzahtevnejše gradnje nove proge med Divačo in Koprom opravljen, postaja vsem, ki pri njej sodelujejo, počasi jasno, da se hitro približujejo uresničitvi tega največjega gradbenega projekta, pa tudi, kako večplastno pomemben je. Že to, da bodo v štirih letih zgradili več železniških predorov, kot so prej v 30 letih vseh cestnih, je dosežek.

Dokončno si bodo lahko oddahnili čez približno tri mesece, ko bodo odkopali še preostalih 3,2 kilometra od skupno 37 kilometrov predorov. Še največje »presenečenje« se zdi spoznanje, da je mogoče projekt dokončati v začrtanem roku in v zastavljenih finančnih okvirjih.

Ko so projekt začeli uresničevati, so načrtovali, da bo stal 1,19 milijarde evrov, vmes so pričakovano investicijo znižali za približno 200 milijonov zaradi racionalizacij in znižanja rezervacij na račun nepredvidenih del. Po štirih letih so rezervacije vrnili in doživeli tudi nekaj cenovnih uskladitev zaradi izstopajoče inflacije, toda prvotno začrtani znesek kljub temu ostaja v zastavljenih okvirjih.

Ministrica Alenka Bratušek pa je včeraj napovedala tudi nadaljevanje projekta z gradnjo vzporednega tira med Divačo in Koprom: »Naš cilj je, da bi še v tem letu sprejeli dopolnjeni državni prostorski načrt, v letu 2025 bi sledilo pridobivanje gradbenega dovoljenja in vseh soglasij, zato je zelo realno, da bi od leta 2026 dalje v štirih letih zgradili tudi dodatni tir, saj bo velik del trase dodatnega tira že zgrajen (trije najdaljši predori).«

Povedala je, da bo podjetje 2TDK do začetka poletja dobilo odgovor z evropske komisije, koliko dodatnih nepovratnih sredstev naj bi bili deležni na račun tretjega sklopa. Zaprosili so za okoli 176 milijonov evrov, to je za 85-odstotni delež, kolikor lahko največ dobijo, bo pa končni delež odvisen od števila prijav in od razpoložljivih evropskih sredstev.

»Finančna konstrukcija je tudi brez teh dodatnih sredstev zaprta. Kolikor več bo denarja, toliko manj bo treba črpati bančnih posojil,« je dejala ministrica in poudarila, da projekt izvajajo povsem v skladu s sprejetim investicijskim programom, tako časovno kot finančno: »Upam si trditi, da bo tudi končan tako, kot je bil začrtan, kar v Sloveniji doslej ni bila ravno praksa.«

V koalicijskem usklajevanju je tudi novelacija zakona o drugem tiru, ki bo prenesel investitorstvo na podjetje 2TDK, iz zakona pa bodo črtali potrebo po sodelovanju katere koli zaledne države, saj je Slovenija kot suverena država povsem sposobna sama graditi take objekte.

Premier Robert Golob v spremstvu Alenke Bratušek, ministrice za infrastrukturo, Mateja Oseta, generalnega direktorja 2TDK, in Jerneje Jug Jerše, vodje predstavništva evropske komisije, ob odprtju viadukta Vinjan. FOTO: Voranc Vogel

Tehnični izziv

Direktor podjetja Kolektor CPG Kristjan Mugerli je povedal, da je bil Vinjan tehnično zelo velik izziv. Ker razpon med stebri meri tudi sto metrov in mora zagotavljati velike hitrosti težkih vlakovnih kompozicij, je to projektantsko eden najbolj zahtevnih objektov v širši regiji in med tremi najbolj zahtevnimi v državi.

Vinjan še ni povsem dokončan. Položiti morajo še zaščitni beton, hidroizolacijo, kinete, hodnike in robne vence ter postaviti vetrne in protihrupne ograje. Dela bodo povsem končana poleti.

Toda izvajalci prvih dveh sklopov se že dogovarjajo z izvajalci tretjega sklopa (polaganje tirov in ostale potrebne infrastrukture) o tem, kako bodo usklajevali terminske načrte dela. To bo predvsem pomembno na gradbiščih, kjer bodo izvajalci še zaključevali prvi sklop. Dela tretjega sklopa bodo začeli sredi leta, tire pa naj bi začeli polagati septembra ali oktobra, najprej iz smeri Kopra.

Na vprašanje, ali je mogoče pričakovati še kakšne zastoje ali ovire pri dokončanju prvih dveh sklopov, je Mugerli odgovoril, da so doslej odkrili 75 kraških jam ali drugih kraških pojavov, ki so sicer nekoliko in za krajši čas ustavljali delo, vendar večjih preprek doslej ni bilo. Predsednik uprave 2TDK Matej Oset pa je dodal, da na približno treh kilometrih, kolikor še morajo izkopati predorov, ne pričakujejo večjih presenečenj in zastojev. Imajo pa za te primere tudi predvidene rezerve (tako časovne kot finančne).

Vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je dejala, da je gradbenikom uspel ne le tehnično zahteven podvig, ampak tudi izjemno slikovit objekt, ki daje Vinjanski dolini novo dimenzijo. »To je pravi spomenik inženirski stroki, zato smo v evropski komisiji ponosni, da lahko sodelujemo pri takšnem projektu, saj dokazuje, kako dobro in učinkovito je mogoče porabiti evropska sredstva. Po dograditvi novega tira med Divačo in Koprom bo na dan na tej progi namesto sedanjih 90 vlakov lahko vozilo 231 vlakov, ki bodo prepeljali namesto 14 milijonov ton blaga kar 43 milijonov ton.

Železniški promet v Evropi ne prispeva niti enega odstotka emisij vseh toplogrednih plinov na področju prometa, medtem ko prinaša delež cestnega prometa več kot 70 odstotkov teh plinov v ozračje. Evropska komisija je doslej za ta projekt namenila 247 milijonov evrov,« je povedala Jerneja Jug Jerše.