Dinamično izobraževanje za poklice

Za podjetja je izjemno pomemben prenos znanj med generacijami, saj to prispeva k še kakovostnejšemu delu. Da je prenos znanj v podjetjih na mlade, ki so zaključili izobraževalne procese v gradbeništvu, ustrezen in uspešen, pa ocenjujejo tako v Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, kakor tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Prenos znanj med generacijami v podjetjih mora biti v obe smeri, pa dodaja dekanja Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG) na Univerzi v Ljubljani, profesorica dr. Violeta Bokan Bosiljkov. »Starejši sodelavci imajo veliko praktičnih izkušenj in poznajo najboljše inženirske rešitve posameznega problema. Mladi, ki zaključijo študij na naši fakulteti, pa imajo najnovejša znanja in veščine na različnih področjih, za katera izobražujemo diplomante. Gradbeniki, na primer, znajo projektirati konstrukcije v skladu z najnovejšimi pristopi stroke, ki šele prihajajo v Evrokode.«

In kakšna je praksa na tem področju v podjetjih? V Kolektorju Gradbeništvo spodbujajo prenos znanja in rešitev med generacijami, saj menijo, kot poudarja Marko Trampuž, direktor prodaje v družbah Kolektorja Gradbeništvo, da sta podpora in dober medsebojni odnos lahko odlična motivacija za kakovostno in natančno delo. »V šoli za gradbene delovodje eno tretjino kurikuluma predavajo naši najizkušenejši zaposleni, vsak pripravnik dobi mentorja, ki ga v prvem letu vodi skozi proces in mu nudi podporo ter ga skozi znanje pripravlja na pripravniški izpit,« pojasnjuje Marko Trampuž in poudari, da je prenos znanja eden od temeljev prav vseh organizacijskih procesov v družbi.

Uspešen sistem mentorstva

Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) pri GZS, pritrjuje, da se podjetja maksimalno trudijo prenesti čim več praktičnega znanja na mlade, ki se zaposlijo pri njih, saj se organizirajo številni dodatni izobraževalni interni tečaji, vzpostavljen je tudi sistem mentorstva. Problem pa je premajhno število teh kadrov.

Na Obrtni zbornici dodajajo, da imajo mentorji, ki sodelujejo pri izobraževanju, ustrezna tako pedagoško-andragoška znanja kot tudi strokovna znanja. Zaradi sprememb, ki jih prinašajo nove tehnologije, pa je treba slediti trendom, se prilagajati in dodatno izobraževati. Na OZS sicer od leta 2000 izvajajo tudi mojstrske izpite za 52 mojstrskih nazivov. Mojstrski izpiti se izvajajo tudi za večino deficitarnih poklicev, za katere vpis v redne izobraževalne programe ni možen. »Pridobljen mojstrski naziv pomeni odlično priložnost za večjo zaposljivost v izbranem poklicu, za podjetje pa konkurenčno prednost v dejavnosti, saj se z uporabo blagovne znamke 'mojster' poudari mojstrstvo in kakovost izdelkov ali storitev,« poudarjajo v OZS.

Sodelovanje z izobraževalnimi institucijami

Dodano vrednost v panogi prinaša tudi sodelovanje z izobraževalnimi institucijami, tudi iz tujine. V okviru evropskih projektov, pri katerih sodeluje Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala, pa po besedah Gregorja Ficka sodelujejo s številnimi izobraževalnimi institucijami iz Italije, Nemčije, Velike Britanije, Španije in Belgije. »Decembra je ZGIGM v okviru projekta EU, SMEEGE, organiziral študijsko ekskurzijo v Madrid, ki so se je udeležili predstavniki slovenskih gradbenih podjetij, projektantov, srednjih gradbenih šol in fakultet, njihov namen pa je bil proučiti dobre prakse pri tehničnem izobraževanju mladih v gradbenih poklicih.«

S fakultetami na območju nekdanje skupne države, ki izobražujejo gradbenike, geodete in okoljske gradbenike, intenzivno sodeluje na različnih področjih tudi ljubljanska Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. »Naši pedagogi tam opravljajo sobotno leto, medsebojno izmenjujemo študente prek programov Erasmus ali Cmepius, prijavljamo skupne evropske in bilateralne projekte. Naši strokovnjaki pogosto izobražujejo pooblaščene inženirje na Hrvaškem ali v Srbiji, na strokovnih izobraževanjih v Sloveniji pa sodelujejo eksperti iz Hrvaške, ali pa so vabljeni kot eksperti pri reševanju problemov ali izdelavi ekspertnih mnenj. Veliko je sodelovanj z mednarodnimi podjetji, ki imajo svoje podružnice v različnih državah,« navaja Violeta Bokan Bosiljkov.

Na študijskem programu Prostorsko načrtovanje pa imajo stalno sodelovanje s fakultetami v Zagrebu, Osijeku, Beogradu in Krakovu, dodaja doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek. »Gre za izmenjave pedagogov v rednem pedagoškem procesu, organizacijo skupnih ekskurzij, študentskih delavnic pa tudi sodelovanje na specialističnih in doktorskih študijih. Izmenjave potekajo tako v okviru medsebojnih sporazumov, izmenjav Erasmus in projekta internacionalizacije.«

Praktično usposabljanje in vzgoja kadrov

Obrtna zbornica zastopa interese svojih članov pri načrtovanju, programiranju in izvajanju srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in višjega strokovnega izobraževanja. Delodajalci imajo ključno vlogo pri izvajanju praktičnega usposabljanja z delom. »Izobraževanje za poklice, ki jih potrebuje obrt, je izredno dinamično. Hitre spremembe v gospodarstvu in organizaciji dela ter novi poklici zahtevajo hitre odzive izobraževalnega sistema in institucij, ki so vključene v izobraževanje. Prav tako se morajo tudi delodajalci kar najhitreje prilagajati tržišču in gospodarskim tokovom in temu primerno načrtovati tudi svoje kadrovanje. Potrebe po poklicno izobraženih kadrih, ki imajo primerne poklicne kompetence in sposobnosti za uspešno delo v posamezni stroki, so namreč vse večje.«

Obrtništvo z novimi in prenovljenimi programi nase prevzema večjo odgovornost za izobraževanje. »V srednje poklicno izobraževanje je z novimi in prenovljenimi programi uveden minimalni pogoj (24 tednov) praktičnega usposabljanja z delom, ki ga morajo dijaki/nje opraviti v delovnem procesu. Vsi dijaki in dijakinje v srednjem poklicnem izobraževanju morajo v treh letih izobraževanja opraviti najmanj 24 tednov praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcih, s katerimi imajo sklenjene učne pogodbe. Praktični pouk, ki se izvaja v šoli, pa se lahko v dogovoru z delodajalcem in šolo nadomesti s praktičnim usposabljanjem z delom pri delodajalcu. Tako se lahko praktično usposabljanje z delom poveča na maksimalno 52 tednov v treh letih izobraževanja,« še pojasnjujejo v OZS.

Podjetja imajo veliko možnost, da si sama vzgojijo prihodnji kader preko vajeniškega sistema. Vajenci na podlagi delovnih izkušenj pridobijo uporabna znanja in so zaradi tega bolje zaposljivi. Čas praktičnega usposabljanja znaša 56 tednov v treh letih izobraževanja. Mladi se prej zaposlijo, so poklicno socializirani, prehod med izobraževanjem in delom je lažji. Tveganje delodajalcev pri izbiri kadra se s tem zmanjšuje. Z vajeništvom se zmanjšuje tudi vrzel med ponudbo in povpraševanjem po kadrih v obrti in podjetništvu in v gospodarstvu na splošno.

V promocijo poklicev v panogi se aktivno vključuje tudi Kolektor Gradbeništvo, ki se povezuje tako s srednjimi kot visokimi šolami, sodelujejo pa tudi na informativnih dogodkih doma in v tujini. Poleg tega na družbenih omrežjih izpostavljajo zanimive projekte, zaposlene pa po besedah Marka Trampuža spodbujajo k sodelovanju na različnih dogodkih. »Velika prednost gradbeništva je, da so rezultati dela opazni in trajni, kar je vedno razlog za zadovoljstvo, delo pa je dinamično.«

Sodelovanje z gospodarstvom

Sodelovanje z gospodarstvom je na UL FGG stalnica. Kot pojasnjuje dekanja Violeta Bokan Bosiljkov, so njihovi sodelavci, ki so strokovnjaki na različnih področjih, vključeni v razvojno-raziskovalne projekte podjetij, ki pretežno delujejo na področju gradbeništva in proizvodnje gradbenih materialov. »Pri nas se razvijajo tudi konkretne rešitve za posamezna podjetja. Veliko pa je tudi nujnih intervencij, povezanih z reševanjem težav na posameznem gradbišču, plazu ali prevelikih pomikih infrastrukturnih objektov in stavb.«

Po njenih besedah zadnji dve leti, ko gre gradbeni panogi dobro, tudi na fakulteti beležijo povečanje obsega dela z gospodarstvom. »To je za fakulteto dobro, saj nam tako imenovana tržna sredstva omogočajo večja vlaganja v vzdrževanje in obnovo naših stavb ter učil in raziskovalne opreme.«

In kot še pravi dekanja, bi si želeli, da bi projektanti in izvajalska podjetja, predvsem pa država kot naročnik večjih infrastrukturnih projektov, upoštevali zadnja dognanja znanosti in stroke na področju grajenega okolja. »S tem bomo kot družba poskrbeli za bolj odporno grajeno okolje, ki vključuje večjo varnost objektov, nižje stroške pri njihovem vzdrževanju in manjšo porabo naravnih virov. Nesprejemljivo je, da se v praksi pogosto opušča preverjanje potresne odpornosti stavb, ki se jih energijsko sanira.«