Vpliv aktualnih razmer na gradbeništvo

Medijska hiša Delo danes začenja prvo letošnjo večmesečno poslovno kampanjo Javne investicije v gradbeništvu 2023. Končala se bo v sredo, 29. marca, s slovensko-hrvaškim poslovnim forumom v Opatiji, katerega soorganizator je hrvaški dnevni časopis Jutarnji list.

Naj spomnimo, da bo to že drugi skupni slovensko-hrvaški poslovni forum o gradbeništvu. Aprila lani smo ga prvič organizirali skupaj s hrvaško družbo Hanza media, potekal pa je v Portorožu.

V letošnji poslovni kampanji bomo od danes vsako soboto na rubriciranih straneh predstavljali aktualne tematike s področij javnih investicij v gradbeništvu, ki so najučinkovitejša spodbuda za gospodarsko rast. Vse predstavljene vsebine bodo stalno dostopne na spletni in mobilni platformi delo.si.

Izzivi za panogo

Na gradbeništvo, ki je panoga z velikim multiplikativnim učinkom, imajo velik vpliv zaostrene aktualne razmere. Zviševanje cen surovin, energije in stroškov dela ter zamude pri dobavi materialov bodo vplivali tudi na nadaljnji razvoj gradbene panoge v regiji. Podjetja bodo morala v luči prehoda v nizkoogljičnost in krožnost optimizirati poslovanje tudi z vidika ustvarjanja širših gospodarskih, družbenih in okoljskih koristi. Po ocenah Umarja so izzivi predvsem spremembe v dejavnostih, ki so pod pritiskom zelene preobrazbe, kot je tudi gradbeništvo. To se sicer dobro zaveda pomena trajnostne, inovativne in energijsko učinkovite gradnje in materialov za trajnostno prihodnost.

Vrnitev znanja, opreme in referenc za gradnjo predorov

Izziv za gradbeništvo v tem letu je tudi zagotavljanje stalnosti in predvidljivosti investicij v obsegu, ki gradbenemu sektorju omogoča stabilno delovanje, pa med drugim poudarjajo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. »Škodljivo je tako pregrevanje, ko je investicij preveč, kot njihova zaustavitev, ki lahko ogrozi celoten sektor, kar se je pred leti že zgodilo.«

Vedno bolj aktualni sta, kot še poudarjajo na omenjeni fakulteti, zagotavljanje kompetentnih kadrov za dela v gradbeništvu in seveda aktivno spoprijemanje z izzivi, povezanimi z digitalno in zeleno transformacijo gradbenega sektorja. »Potrebno bo tudi ustrezno reševanje problema inflacijskih pritiskov ter rasti cen gradbenih materialov in energentov, česar ne more na svoja ramena prevzeti gradbeni sektor,« so še izpostavili na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.

Na Hrvaškem pa je gradbena dejavnost še posebej pomembna pri načrtovani obnovi poškodovanih objektov v potresu, infrastrukturnih projektih in investicijah v turizmu. Rast gradbenih aktivnosti na Hrvaškem, ki so se začele leta 2016, spremlja povečanje števila zaposlenih že šesto leto zapored. Kljub taki rasti zaposlovanja pa je v gradbeništvu skoraj 2000 delavcev manj, kot jih je bilo na vrhuncu pred svetovno finančno krizo leta 2008.

Lani manj gradbenih dovoljenj za stavbe

V Sloveniji je bilo lani izdanih nekaj več kot 6300 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je na letni ravni šest odstotkov manj kot leta 2021; za stanovanjske stavbe jih je bilo izdanih pet odstotkov več, za nestanovanjske pa 15 odstotkov manj. Kot še kažejo najnovejši podatki statističnega urada (Surs), naj bi se skupna površina stavb povečala za osem odstotkov; pri stanovanjskih stavbah za 11 odstotkov, pri nestanovanjskih pa za štiri odstotke.

Boljše informacije v gradbeništvu vodijo v manj presenečenj

Z gradbenimi dovoljenji za stavbe je bilo načrtovanih skoraj 4800 stanovanj oziroma 11 odstotkov več kot v letu 2021. V enostanovanjskih stavbah jih je bilo predvidenih tri odstotke več, v večstanovanjskih stavbah pa 23 odstotkov več. Površina vseh načrtovanih stanovanj je bila šest odstotkov večja od površine stanovanj, načrtovanih leto prej. V enostanovanjskih stavbah naj bi merila povprečno 168 kvadratnih metrov (predlani 170 kvadratnih metrov) in v večstanovanjskih stavbah 84 kvadratnih metrov (predlani 89 kvadratnih metrov).

Decembra 38 odstotkov več dovoljenj

Po podatkih Sursa je bilo decembra lani izdanih 38 odstotkov več gradbenih dovoljenj za stavbe kot v novembru. Za stanovanjske stavbe je bilo izdanih 38 odstotkov več, za nestanovanjske pa 37 odstotkov več.

Z decembra izdanimi gradbenimi dovoljenji za stavbe je bila predvidena gradnja 627 stanovanj, kar je 80 odstotkov več, kot je bilo načrtovanih z novembrskimi gradbenimi dovoljenji. V enostanovanjskih stavbah je bilo predvidenih 309, v večstanovanjskih stavbah pa 304, 14 stanovanj je bilo načrtovanih v stavbah za posebne družbene skupine.