Neomejen dostop | že od 9,99€
Gradbeno panogo v Evropi čaka nekaj zahtevnih let, napovedujejo analitiki. Letos pričakujejo stagnacijo, po napovedih Euroconstructa okrevanja ne bo do leta 2025. Ohlajanje je že opazno tudi na terenu, razmere v Sloveniji opisujejo na gospodarski zbornici, in pomembno je, da v teh razmerah kot država ne ponovimo napak iz obdobja zadnje finančne krize.
Skoraj vsi kazalniki, ki vplivajo na povpraševanje v gradbeništvu, so negativni, tudi inflacija, obrestne mere in kazalniki zaupanja potrošnikov. Poleg tega imajo podjetja izzive, povezane s pomanjkanjem materialov in visokimi cenami materialov, energetsko draginjo in višanjem nekaterih drugih stroškov.
»Energetska kriza v Evropi ustvarja zelo zahtevno okolje za gradbena podjetja, upočasnjevanje gospodarske rasti in rast cen zadolževanja pa še dodatno vplivata na stanovanjski, komercialni in industrijski sektor, zaupanje investitorjev se zmanjšuje. Pričakovati je upočasnitev izvajanja aktualnih projektov, manj se jih bo začelo na novo. Na nekaterih trgih lahko učinke vsega naštetega delno ublažita dostopnost evropskih sredstev, tudi tistih iz sklada za okrevanje, in podpora razvoju prometne in energetske infrastrukture,« je v oceni vzhodnoevropskega trga poudaril ekonomist družbe Global Data Joel Hanna.
Za gradbeno panogo v Sloveniji so tri uspešna leta, saj tečejo nekateri veliki gradbeni projekti. Vendar, kot ugotavlja Gregor Ficko, direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, se intenzivnost gradnje pri nekaterih zmanjšuje, razlogi pa še niso znani.
To se že kaže pri razvoju in v zaostanku pri obnavljanju mehanizacije, opreme in drugih osnovnih delovnih sredstev, za kar podjetja sicer uporabljajo dobiček. Kot še pravi Ficko, so vlade in pristojni državni organi v tujini do gradbeništva kot panoge bolj odprti, zato gradbinci neprimerno lažje in hitreje rešujejo težave.
Na pobudo GZS je leta 2017 vlada sprejela tako imenovano zlato investicijsko pravilo, ki določa enakomerno dinamiko državnih investicij v času. To omogoča tako državi kot gradbincem načrtovanje virov za nekaj let vnaprej. Skrbi nas, da bi na to pravilo v zdajšnjih razmerah pozabili,« pravi Gregor Ficko in opozarja, da je v proračunu za letos investicijam namenjenih precej manj sredstev kot v preteklih dveh letih.
V zgodovini se je že velikokrat pokazalo, da so učinkovit odgovor na gospodarske krize veliki infrastrukturni projekti. »Ko se gospodarstvo ohlaja, mora država z vlaganji omogočati razvoj gradbeništva, ki s svojim delovanjem napaja drugo industrijo ter s tem zavira ohlajanje gospodarstva. To je namen zlatega investicijskega pravila,« je povedal sogovornik, ob tem pa dodal, da takšna podpora gradbeništvu ne pomeni ujčkanja panoge, kot je včasih slišati, ampak železniške proge, predore, kolesarske steze, vrtce, energetsko infrastrukturo, domove za starejše gradimo, ker jih družba potrebuje.
V zahtevnih gospodarskih razmerah so lahko močna podpora in spodbuda javnim investicijam evropska sredstva. V zadnjih letih imamo veliko pozitivnih izkušenj pri financiranju okoljske infrastrukture, zgrajeni so bili številni kanalizacijski in vodovodni sistemi, čistilne naprave in podobno. Izziv, ki ga Ficko vidi pri tem, je, da država pravočasno pripravi programe in projekte, da jih lahko prijavlja na razpise za črpanje evropskih finančnih sredstev, »verjamem, da programe pripravljajo«, je dejal.
Obkroženi pa smo z državami, ki na to gledajo popolnoma drugače. Avstrija, Nemčija, Italija in tudi države vzhodno od nas so eno samo gradbišče, razvijajo prometno in energetsko infrastrukturo, gradijo plinovode, zalogovnike, posodabljajo ceste, železnice. »Moramo se zavedati, da je infrastrukturni razvoj konstanten in se ne ustavi na neki točki, ko je projekt končan,« še opozarja Gregor Ficko.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji