Prvi hitri prikaz proizvodnje obnovljivih virov

Eles je omogočil prvi javni in realni vpogled v proizvodnjo in porabo vseh obnovljivih virov energije, priključenih na elektroenergetsko omrežje v Sloveniji. Pripravljanje grafičnega prikaza je terjalo več mesecev dela, bistveno okrepitev zmogljivosti računalniške opreme, omogočila pa ga je priključitev Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (Sodo) v Eles. Vsaj za sončne elektrarne, ki so pretežno priključene na distribucijsko omrežje, podatki tako pridejo prej.

Grafični prikaz vsebuje podatke o proizvodnji sončnih, vetrnih, hidroelektrarn in malih hidroelektrarn tako na prenosnem kot na distribucijskem omrežju. Hkrati so grafično prikazani tudi podatki o trenutni instalirani moči sončnih elektrarn in odjemu na ravni posameznega elektrodistribucijskega podjetja ter delež ocenjene porabe energije iz obnovljivih virov energije na ravni Slovenije. To je prvi, ne samo pri nas, ampak precej širše, mogoče celo na svetu, spletni prikaz podatkov blizu realnega časa, tako rekoč »v živo« (podatki se osvežujejo v 15-minutnih intervalih), ki ne temelji (zgolj) na ocenah.

Prikaz proizvodnje iz množice razpršenih virov energije, posejanih po celotnem območju države, je rezultat zapletenega zalednega procesa, ki temelji na zajemu množice dejanskih podatkov elektrarn, ki jih vsakih 15 minut Elesu posredujejo elektrodistribucijska podjetja, Eles pa nato s pomočjo ekstrapolacije proizvodnje teh elektrarn na instalirano moč vseh sončnih elektrarn v Sloveniji izračuna in objavi oceno proizvodnje vseh sončnih elektrarn priključenih tako na prenosno kot na distribucijsko omrežje.

Prikazani so podatki od začetka letošnjega leta in se sproti osvežujejo z aktualnim stanjem, Eles pa bo do konca leta spletni prikaz nadgradil še s podatki za celotno lansko leto.

Pridobivanje in preverjanje podatkov

V teh sončnih dneh sončne elektrarne med 10. in 14. uro presežejo 30-odstotni delež proizvodnje elektrike v Sloveniji, na dnevni ravni pa 17-odstotni delež. Nizkoogljični viri, med katere na Elesu uvrščajo tudi jedrsko elektrarno, tako na lep dan zagotavljajo 96 odstotkov elektrike. Zgolj obnovljivi viri pa presegajo polovico proizvodnje.

INFOGRAFIKA: Delo

»Meritve proizvodenj vseh razpršenih virov na distribucijskem omrežju blizu realnega časa (15 minut po koncu 15-minutnega kvartala) nam za velik del elektrarn zagotavljajo elektrodistribucijska podjetja. Podatki so na voljo za določeno število elektrarn različnih tipov, ne pa za čisto vse. Zato s pomočjo ekstrapolacije proizvodnje elektrarn na instalirano moč vseh sončnih elektrarn (SE) v Sloveniji ocenjujemo proizvodnjo na panelih vseh SE, priključenih na distribucijsko omrežje,« odgovarjajo na vprašanje Dela, ali sploh lahko merijo proizvodnjo sončnih elektrarn.

S pripojitvijo Sodo je Eles pridobila tudi 15-minutne meritve proizvodnje razpršenih virov, priključenih na distribucijsko omrežje, ki oddajajo energijo v omrežje in je pri tem ne porabljajo za lastni odjem. »Kakovost teh podatkov je precej boljša kot tistih, prejetih blizu realnega časa. Zato po prejemu teh podatkov in z uporabo ekstrapolacije ponovno ocenimo proizvodnjo na panelih vseh sončnih elektrarn, priključenih na distribucijsko omrežje. Ta podatek nato nadomesti podatke v realnem času in ga bomo predvidoma objavili do 10. ure za pretekli dan ter ga posodabljali še tri dni po koncu dneva dobave,« pojasnjujejo na Elesu.

Po zaključku bilančnega obračuna ima Eles na voljo še 15-minutni merjeni diagram o prevzemu viškov v distribucijsko omrežje. Tega si zagotovijo iz sistema, ki ga vzdržuje informatika za elektrodistribucijska podjetja. Ta podatek bo predvidoma objavljen najpozneje pet dni po zaključku bilančnega obračuna. Na enak način ocenijo tudi proizvodnjo malih hidroelektrarn in vetrnih elektrarn. Podatek o proizvodnji drugih virov v 15-minutni resoluciji je na voljo že dan po dobavi električne energije. Seštevek tako dobljenih 15-minutnih diagramov predstavlja ocenjeno proizvodnjo razpršenih virov na distribucijskem območju.

Poleti se poraba še znižuje

»Najvišjo porabo oziroma konico porabe imamo na letni ravni še vedno v hladnih oziroma zimskih mesecih, iz česar lahko sklepamo, da je vpliv ogrevanja na porabo večji kot vpliv hlajenja,« pravijo v Elesu. Dodajajo pa, da se razlika med toplimi in hladnimi obdobji zmanjšuje in daljša, ko bodo vroča obdobja, večji bo tudi vpliv hlajenja na porabo.

»Tako tudi ni izključeno, da bo ob nadaljevanju trendov dolgotrajnih vročinskih valov vpliv hlajenja na porabo čedalje večji in nemara premaknil konico porabe v poletne mesece. V podkrepitev te teze navajamo tudi podatek hrvaškega sistemskega operaterja prenosnega omrežja (HOPS), ki je prav v minulih dneh izmeril rekordno porabo električne energije,« še opozarjajo v Elesu.

Doseganje deleža obnovljivih virov

Slovenija si je, tako kot druge države članice EU, postavila cilj, da bo do leta 2020 v bruto končni rabi energije dosegla določen odstotek deleža obnovljivih virov energije (OVE). Slovenija je leta 2008 sprejela cilj 25 odstotkov OVE v bruto končni rabi energije do 2020. Ta cilj je nato s spremembami evropske zakonodaje postal minimalni izhodiščni delež, ki ga mora Slovenija po letu 2020 dosegati vsako leto. Če Slovenija ne doseže tega cilja z lastno proizvodnjo energije iz OVE ali s sodelovanjem v meddržavnih projektih OVE, lahko uporabi mehanizem statističnega prenosa in na ta način »dokupi« manjkajoči delež OVE. Ta izhodiščni delež je tudi pogoj za črpanje denarja iz skladov EU med letoma 2021 in 2027.

Hidroelektrarne so med stabilnimi obnovljivimi viri. FOTO: Tomi Lombar/Delo

Med letoma 2020 in 2022 Slovenija z lastno proizvodnjo energije iz OVE tega cilja ni dosegala. Dosegla ga je s statističnimi prenosi OVE. Za leto 2020 (dosežen delež OVE 24,1 odstotka) smo manjkajoči delež 465 GWh Češki plačali 4,9 milijona evrov. Leta 2021 je zmanjkalo 208 GWh, za kar smo Češki spet plačali dva milijona evrov. Za leto 2022, ko nam je delež OVE zaradi suše in slabše proizvodnje hidroelektrarn padel na 22,94 odstotka, smo Hrvaški za 1193 GWh plačali 10,8 milijona evrov.

Lani pa je Slovenija z lastno proizvodnjo energije iz OVE prvič dosegla cilj 25 odstotkov, ki ga je imela postavljenega že za leto 2020. »Povečanje deleža je posledica povečanja rabe OVE v Sloveniji, predvsem zaradi boljše hidrologije in sončne energije v proizvodnji elektrike ter znižanja porabe končne energije v prometu in porabe elektrike. Bruto proizvodnja elektrike iz OVE se je povečala za sedem odstotkov, zlasti zaradi povečanja zmogljivosti sončnih elektrarn. Normirana proizvodnja hidroelektrarn se je prav tako zvišala, saj je bilo leto 2023 hidrološko ugodnejše od preteklih let,« pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.