Prednost energetike je dinamično delovno okolje

Umetna inteligenca močno spreminja delovna mesta in energetski sektor je med tistimi, kjer lahko pričakujejo največji vpliv. V boju za mlade kadre in še posebej za talente, ki so digitalni domorodci, in za katere se potegujejo v vseh panogah, je to lahko prednost energetskih podjetij. Pritegneta lahko med drugim še dinamičnost področja ter pomemben vpliv in s tem prispevek zaposlenih k zelenemu prehodu.

Velik potencial za avtomatizacijo z zmanjšano vlogo zaposlenih ima kar 43 odstotkov delovnih ur, ki jih zdaj opravijo v energetiki, pri desetini delovnih ur pa bo z vključitvijo velikih jezikovnih modelov kot je ChatGPT po najverjetneje treba povečati vpletenost zaposlenih, ocenjuje družba Accenture v mednarodnem poročilu o novi eri generativne umetne inteligence. Za dela, ki jih v energetiki opravljajo 14 odstotkov delovnega časa, ocenjujejo, da imajo manjši potencial za avtomatizacijo ali uporabo velikih jezikovnih modelov, v preostali tretjini delovnih ur pa zaposleni v panogi opravljajo dela, pri katerih umetne inteligence ni mogoče uporabljati.

Privlačne nove tehnologije

»Energetika je trenutno ena najbolj dinamičnih, razvojno usmerjenih in propulzivnih panog. Je pravi naslov za kadre, ki si želijo dinamično okolje, kreirati nekaj novega, soustvarjati prihodnost, izkoristiti svoje talente in razviti znanje,« naštevajo v združenju elektrodistribucijskih podjetij.

Manjka kadrov, ključnih za zeleni prehod

V Elesu, ki je centralni koordinator slovenskega elektroenergetskega sistema, kar pomeni, da nadzira in usmerja delovanje vseh proizvodnih enot in odjemalcev pri nas, pa med konkurenčnimi prednostmi panoge, ki bi lahko pritegnile kadre, izpostavljajo sodelovanje pri projektih, povezanih z zagotavljanjem dolgoročne oskrbe z energijo in s tem sooblikovanje slovenske prihodnosti na tem področju. »Obenem imajo priložnost delati z naprednimi tehnologijami, kot so pametna omrežja, obnovljivi viri energije in napredne rešitve za shranjevanje energije, vodikove tehnologije, tehnologije modularnih jedrskih reaktorjev pa tudi s tehnologijami brezpilotnih letalnikov, navidezne in obogatene resničnosti,« za kar imajo v Elesu ustanovljeno posebno enoto.

Odgovornost izobraževanja in tudi gospodarstva

Vse to zahteva nenehno nadgrajevanje znanj zaposlenih ter pridobivanje novih kompetenc, česar se v energetskih podjetjih zavedajo in veliko vlagajo. Nujno pa je tudi tesno sodelovanje med industrijo in izobraževalnimi ustanovami za razvoj novih programov, ki bodo odgovarjali na specifične potrebe industrije

»Aktivno sodelovanje z izobraževalnimi institucijami, zagotavljanje praktičnih izkušenj, mentorstvo, tehnična podpora in spodbujanje podjetništva so osrednji elementi, ki lahko pripomorejo k razvoju kompetentnih in pripravljenih kadrov za prihodnost. Za uspešen zeleni in digitalni prehod v energetiki je ključno, da se programi poklicnega in strokovnega izobraževanja posodobijo in prilagodijo trenutnim in prihodnjim potrebam industrije. To vključuje posodobitev učnih načrtov, večji poudarek je treba dati praktičnemu usposabljanju, razvoju mehkih veščin in spodbujanju inovativnosti,« poudarjajo v Butan plinu.

Zaradi dinamičnosti energetskega sektorja tradicionalni izobraževalni okvir ni več zadosten, pravijo v Gen-I. »V učnih načrtih bi bilo nujno izpostaviti pomen pridobivanja praktičnih veščin, ki bodo mladim omogočile lažji prehod na trg dela in premostile vrzel med teorijo in prakso. Pri tem moramo tudi podjetja prevzeti svoj del odgovornosti in se aktivno vključiti v proces,« se zavedajo v podjetju, kjer svoj prispevek vidijo skozi omogočanje opravljanja delovnih praks ter podeljevanje kadrovskih štipendij.

Poleg tega sodelujejo s srednjimi šolami in univerzami, dijakom in študentom omogočajo sodelovanje pri razvojnih projektih ter študentsko delo. Njihovi strokovnjaki so mentorji pri diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah študentov elektrotehnike, sodelujejo pri prenosu znanj iz podjetja v izobraževanje, pri prenosu raziskovalnih in znanstvenih dosežkov v gospodarsko okolje, prizadevajo si za popularizacijo tehničnih, tehnoloških in naravoslovnih znanosti. Podobno naštevajo tudi v združenju elektrodistribucijskih podjetij in v Plinovodih.

Izobraževanje kadrov za zeleni prehod

Kakšne spremembe želi energetska panoga ob prenovi programov poklicnega in strokovnega izobraževanja? »Spremembe pričakujemo predvsem pri izobraževalnih kurikulih, ki morajo vsebovati najnovejša znanja, relevantna za industrijo, zeleno preobrazbo in nove digitalne veščine. Več praktičnega dela bi pričakovali že v času šolanja, z vajeništvom in prakso. Želeli bi bolj prilagodljiv in agilen izobraževalni sistem glede na potrebe trga in da bi poskrbel za zagotavljanje kadra za deficitarne poklice. Od izobraževalnega sistema pričakujemo zlasti prilagajanje aktualnim izzivom energetike ter zgodnje strokovno oblikovanje prihodnjih generacij tehničnih strokovnjakov in inženirjev,« naštevajo v Elesu.

Elektrodistribucijska podjetja prav tako poudarjajo pomen sodelovanja gospodarstva in izobraževanja, da se zagotovi usklajenost pridobljenega znanja in spretnosti s potrebami na trgu. Obe strani morata dijakom omogočati pogoje za povezovanje znanja ter učenja z delom, poučevati pa je treba na realnih situacijah iz prakse.

»Država načrtuje usmeritev v zeleno ter jedrsko energijo in izobraževalni sistem ima čas, da skupaj z ostalimi deležniki temu ustrezno določi potrebe po kadrovskih profilih in zahtevanih kompetencah v prihodnje. Bistvena je vključenost izobraževalnega sistema v razvojne dokumente, saj prehod v nizkoogljično družbo prinaša ogromno izzivov, zaradi česar bomo potrebovali veliko kakovostnih in izkušenih strokovnjakov, ki se bodo znali z njimi soočiti,« so izpostavili. Da je v Sloveniji nujno treba spodbuditi mlade k usposabljanju za poklice na področju naravoslovja, tehnike in računalništva ter tem poklicem zagotoviti primerno mesto v sistemu vrednot, so opozorili v Plinovodih.