Zmeda v sneženju preprečila uresničitev slovenskih sanj

Ljubljana – Potem ko je uvod v 13. Tour de Ski, prestižno srednjeevropsko novoletno turnejo v smučarskem teku, ponudil spodbudno podobo pri slovenski reprezentanci, se je po selitvi iz Dobbiaca na Južnem Tirolskem proti vzhodu Švice in nato na Bavarskem raven naše ekipe prepletala med zelo dobro in podpovprečno. Na vrhu pa ostajajo Norvežani, Švedi in Rusi.

Pred dnevi smo v Dobbiacu, v teh prazničnih dneh do zadnje sobe zasedenem turističnem kraju tik ob meji Italije z Avstrijo, spoznavali opazen ekipni korak navzgor ob uvrstitvi vseh šestih članov izbrane vrste v izločilne boje šprinta, a za lepšo končno oceno je manjkala vsaj ena uvrstitev med deseterico ali pa tudi finale, v katerem je doslej v sezoni nastopila le Katja Višnar v Davosu in tam osvojila 5. mesto.

»Realno sta dosegljiva dva nastopa v polfinalu,« je bil prepričan Nejc Brodar, glavni reprezentančni trener ob selitvi v Val Müstair, švicarsko prizorišče Toura, nakar se mu je tam želja uresničila: Anamarija Lampič je s 7. mestom obstala tik pred vrati drugega slovenskega finalnega nastopa v sezoni, v polfinale se je uvrstila tudi Alenka Čebašek (11.), k lepi skupni beri točk so delež prispevali tudi Miha Šimenc, 24. v moški konkurenci, ter med tekačicami Katja Višnar (14.) in Eva Urevc (17.). Dobro voljo je le skazila natrgana mišica v predelu stegna Fabjanove, v četrtfinalu tako bronasta olimpijka ni nastopila. Na naslednjo postajo v Oberstdorf pa sta se preselili le Lampičeva in Čebaškova, ki sta v zahtevnih razmerah gostega sneženja na tekmi klasičnega koraka s skupinskim štartom nastopili precej slabše kot v šprintu proste tehnike. Ostali sta brez točk – prva slovenska junakinja novoletnega dne v Švici je bila tokrat le 32., Čebaškova pet mest nižje.

Namesto da bi dirkali, sta odstranjevali sneg

»Popolna zmeda! Na vrhu klancev sem se ustavljala in odstranjevala sneg s smuči,« je sedmouvrščena iz šprinta opisovala svoj nenavadni boj na Bavarskem. Žal ji je bilo seveda zapravljene priložnosti na tekmi v njej tako ljubem klasičnem koraku. Res pa je, da je tudi včerajšnja tekma pokazala eno večjih pomanjkljivosti slovenskega tekaškega tabora: pri pripravi smuči in mažah ni primerjave s krepko bogatejšimi tekmeci, zlasti z evropskega severa. Po neuradnih podatkih naj bi zgolj za maže pri Norveški, nesporno prvi sili smučarskega teka, porabili 600.000 evrov na sezono, pri slovenski izbrani vrsti pa 30-krat manj ... Vse je kajpak pogojeno s proračunom, Slovenija si pač – niti v biatlonu niti v teku – ne more privoščiti mogočnega tovornjaka za servis, lažje dosegljivo, a seveda z višjim vložkom od sedanjega, bi bilo v prihodnje, da bi imeli pri naši reprezentanci šest serviserjev: po tri za klasiko in prosto tehniko.

Lampičeva je sicer včeraj upala vsaj na kakšno točko še pred zadnjim krogom, a ko ji tudi ob sklepnem vzponu ni ostalo drugega kot odstraniti sneg s smuči, je bilo jasno, da uvrstitve med 30 ne bo. Podobno je bilo tudi s Čebaškovo. V sneženju se je najbolje odrezala Norvežanka Østbergova, zdaj vodilna na turneji in v svetovnem pokalu, zmagovalec moške preizkušnje je bil njen rojak Iversen, pred katerim je v skupnem seštevku sezone le Rus Boljšunov.

Obe slovenski tekmovalki si želita nadaljevati Tour in se tudi udeležiti spektakularnega nedeljskega vzpona na Alpe Cermis, a o tem, če bosta tam res tekmovali ali pa se bosta takrat pripravljali za nadaljevanje sezone in bližnji šprinterski preizkus v Dresdnu, bo jasno ob koncu današnjega sporeda v Oberstdorfu (moški na 15 km prosto ob 13.05; ženske na 10 km prosto ob 15.15).