Zdaj bo hitra Anamarija ponudila priložnost tudi Dresdnu

Že tako je naša vodilna smučarska tekačica Anamarija Lampič pogosto nasmejana, a po vrnitvi v domovino in nato med včerajšnjim srečanjem z novinarji se ji ni prenehalo smejati. Ponosna je bila na dve šprinterski zmagi z novoletne turneje, z veseljem se ozira k nadaljevanju sezone. V tekaškem taboru pa dobre volje nista skrivala niti reprezentant Miha Šimenc niti glavni trener Nejc Brodar.

Novoletna turneja 2019/2020 bo za slovenski tabor ostala posebej podčrtana. Omenjena junakinja iz našega tabora je prestižnemu tekmovanju pomahala z rdečo majico za skupno šprintersko zmago, Šimenc je z 8. mestom v klasičnem šprintu dosegel svoj najodmevnejši izid med svetovno elito doslej, trener Brodar pa je zbiral vtise in spoznanja o tem, da je reprezentančni stroj, ne le med tekmovalci, storil zelo viden premik navzgor.



»Seveda sta v prejšnji sezoni Anamarija in Katja Višnar zelo močno opozorili nase s predstavo za kolajno v ekipnem šprintu na svetovnem prvenstvu, vendar tega dosežka nikakor ne moremo označiti za muho enodnevnico. Še bolj zagnano smo pristopili k delu, zelo veliko zaslug za vzpon slovenskega teka ima tudi član trenerskega štaba, nekoč izjemni norveški reprezentant, Ola Vigen Hattestad. Tudi v servisu ni pripomb, kadar je treba, prav z omenjenim Norvežanom priskočiva na pomoč. In če pomislite, da imamo zdaj med serviserji tudi Valentino Vuerich, ki povrhu vsega zelo dobro sodeluje z opremljevalcem, je naša ekipa na res visoki ravni. Seveda pa je z opremljevalci vedno podobno: svoj ugled si moraš prigarati, šele pozneje lahko obiraš okusne sadeže,« je zadovoljen z dosedanjim delom sezone Brodar. Obenem se podobno kot tekmovalci že neučakano ozira k novi preizkušnji, zanimivemu mestnemu šprinterskemu vikendu v Dresdnu.

Premiera naše junakinje na Saškem

Lampičeve na tej tekmi v lepem mestu ob Elbi, nekoč na območju NDR, zdaj v nemški zvezni deželi Saška, doslej še ni bilo, dvakrat jo je izpustila, zdaj prihaja z izjemno popotnico odličnih nastopov s turneje. »Moram ponuditi priložnost tudi Dresdnu, mar ne,« se je nasmejala, nato pa se v hipu ozrla tudi k zelo pomembni regeneraciji po enem tednu garanja na prizoriščih novoletne turneje v Švici in Italiji. Res je bilo vse skupaj naporno, seveda pa moram biti z vsem doseženim zelo zadovoljna, a hkrati tudi ostati na trdnih tleh. Brez skrbi, zmagi me ne bosta uspavali,« se je nasmehnila, dejala, da je dejansko razmišljala o prav sproščenem spancu po nedeljski vrnitvi domov, toda hitro je bila spet na nogah: »Kaj pa vem, ni bilo budilke, pa sem bila že budna petnajst minut pred osmo. Ob polnoči pa smo komaj prišli iz Italije.«



Seveda ji je bilo najbolj pomembno, da je v smučini uresničila in celo presegla cilje, vesela je pohval, tudi teh zadnjih Petre Majdič, naše najuspešnejše tekačice doslej, ki je prav v presežkih govorila o Anamarijinih sposobnostih v našem časniku. »Petro osebno poznam, ostaja moja vzornica, seveda pa se počutim počaščeno, ko me pohvali. Vesela sem, ko me z njo primerjajo, nikakor pa ne obremenjena,« je poudarila najboljša šprinterka turneje.



Tekmovanje pa si bo v lepem spominu ohranil tudi Šimenc. Uvrstil se je med deseterico, prvič doslej je občutil nenehno tekmovanje v enem tednu. »Bilo je naporno, a tudi za konec sem v tistem vzponu na Alpe Cermis prav užival. Lepo je to doživeti,« se je spomnil med srečanjem z novinarji in hkrati dodal, da še zdaleč ni konec tekmovalnih izzivov. Sledi nemški dvojček: najprej v Dresdnu in nato dva tedna pozneje v Oberstdorfu.